Miha Kranjc in njegov ”članek”
Kako glede te tematike zavajajo mediji, nam postane hitro jasno, ko obstoj tehnologije spreminjanja vremena, najdemo na strani Svetovne metereološke organizacije (WMO). Tam lahko pod naslovom ”Seeding Change in Weather Modification Globally” oz. ”Vnašanje spremembe v spreminjanje vremena na svetovni ravni”, preberemo: ”Operativni programi za spreminjanje vremena – vključno z razpršitvijo megle, povečanjem dežja in sneženja ter zatiranjem toče – potekajo v več kot 50 državah po vsem svetu.” ( https://public.wmo.int/en/resources/bulletin/seeding-change-weather-modification-globally). Tukaj povejmo, da je Slovenija članica organizacije od 20. avgusta 1992!
WMO
Da se omenjena tehnologija zlorablja je bila prepričana svetovno znana znanstvenica dr. Rosalie Bertell (1929-2012), ki je bila najbolj znana po svojem delu na področju ionizirajočega sevanja. V intervjuju 23. novembra 2000 je za Times of London dejala:
“Znanstveniki ameriške vojske… delajo na vremenskih sistemih kot potencialnem orožju. Metode vključujejo krepitev neviht in preusmerjanje rek pare v zemeljski atmosferi za ustvarjanje ciljno usmerjenih suš ali poplav.”
Dr. Rosalie Bertell in njena knjiga The Latest Weapon of War
”Gre za neizpodbitno dejstvo, da je šel Hatfield v hribe 19-krat, da pripelje dež in 19-krat je deževalo kot je obljubil. Zadnji december so mu ponudili 1000 dolarjev nagrade, polovico kot šala, pod pogojem, da napade 18 inčev dežja v Južni Kaliforniji med 15. decembrom in 1. majem. Pobral je nagrado.”
”Pospeševalec vlage” in Charles Mallory Hatfield
Nato je v zgodnjih 1940-ih, dr. Wilhelm Reich, razvijal tehnike spreminjanja vremena v svojem Orgonon Research Center v Rangeleyu, državi Maine. Reich je odprto delil svoja odkritja z ameriškim obrambnim ministrstvom, ker je verjel, da je sovražnik njegovega sovražnika, nacistične Nemčije, njegov prijatelj. Sam se ni zavedal da je bil obravnavan kot vohun, zaradi njegovega pionirskega dela na številnih področjih, vključno s spreminjanjem vremena. On je skoval izraz ”orgonska energija”, izpeljanke iz ”orgazma” in ”organizma”, kot opis življenjske energije. Leta 1940 je začel graditi orgonske akumulatorje, modificirati Faradejeve kletke, ki so bile dobrodejne za rakave bolnike. Trdil je, da imajo na njegove miši z rakom v laboratoriju izjemno pozitivne učinke, zato je zgradil verzije v človeški velikosti. Časopisi so pisali o njih kot o ”seks škatlah”, ki zdravijo raka. Po dveh kritičnih člankih v časopisih The New Republic in Harper’s leta 1947 je Ameriška uprava za hrano in zdravila (FDA) je Reicha zaprla zaradi meddržavne pošiljke orgonskih akumulatorjev in literature, kar je označila kot ”prevaro najvišje stopnje”. Leta 1956 je bil zaprt, ob tem pa so po odredbi sodišča zažgali preko 6 ton njegovih publikacij. Umrl je v zaporu leto dni kasneje.
Dr. Wilhelm Reich in njegova ”škatla”
No, začetek znanosti spreminjanja vremena je danes pripisana predvsem ameriškemu kemiku in meteorologu, Vincentu Josephu Schaeferju, ki je razvil ”sejanje oblakov”. Leta 1946 ki je, med tem ko je bil raziskovalec v raziskovalnemu laboratoriju pri General Electric, modificiral oblake s tem, ko jih je zasejal s suhim ledom. Do konca leta je konstantno ustvarjal oblake s sejanjem iz letala in tako ustvarjal tako dež kot sneg.
Vincent Joseph Schaefer
Kmalu za tem ga je kontaktirala in rekrutirala ameriška vojska, da nadaljuje s svojo raziskavo. Julija leta 1946 je Irving Langmuir, dobitnik Nobelove nagrade v kemiji leta 1932, s sedaj svojim asistentom Schaeferjem, odkril, da je lahko vlaga, ki je običajno ostala v obliki pare pod mejo zamrzovanja, spremeni v ledene kristale, če jo ohladijo s suhim ledom. Novembra istega leta je Raziskovalni laboratorij General Eletric v New Yorku (Langmuir in Bernard Vonnegut) odkril, da se za jedra pri sejanju oblakov lahko uporabi srebrov jodid. Sejanje oblakov je vključevalo vstavljanje velikih količin jedrnih spojin v oblake za ustvarjanje kristalov. Langmuir je bil tudi inspiracija za izmišljenega znanstvenika dr. Felixa Hoenikkerja v noveli Cat’s Cradle, ki jo je napisal Kurt Vonnegut, brat Bernarda, ki je prav tako bežno delal za General Electric. Lik, dr. Hoenikker odkrije snov ” poimenovano ”ice-nine”, ki na koncu uniči svet.
Knjiga Cat’s Cradle
Leta 1947 sta Schafer in Langmuir delal na projektu Cirrus, z namenom oslabitve hurikanov s pomočjo sejanja oblakov. Z letalom so na razdalji 175 km razpršili 36 kg suhega ledu, nato so se obrnili in dodatno razpršili dvakrat po 23 kg na veliki oblak in krožili okoli njega, da bi videli spremembe. Pri prvem preletu so opazili, da se je dno oblaka pod njimi začelo razprševati. Po drugem preletu pa je vrh oblaka nadaljeval z rastjo. Zadovoljni z učinkom so se vrnili v bazo. Naslednji dan so znanstveniki želeli preučiti nevihto, vendar na predvideni lokaciji le te ni bilo. Po obsežnem iskanju, so našli center hurikana 160 km stran od pričakovane lokacije. Na njihovo presenečenje, se je hurikan obrnil za 135 stopinj in se še ojačal! Do popoldneva je dosegel Georgio in Južno Karolino, kjer je povzročil veliko škode.
Projekt Cirrus, posadka in znanstveniki izpred B-17, uporabljenega za sejanje oblakov in posledice hurikana, Georgia (1947)
Javnost je bila ogorčena, da so znanstveniki, ki so ustvarili nevihto, le to obrnili proti Georgiji. Grozili so, da bodo vložili tožbe. V prid General Electric (GE) ni šlo niti, da je vodja njihovih laboratorijev, dr. Irving Langmuir, podal izjavo, da je ”99%” prepričan, da je nevihta spremenila smer zaradi sejanja. na koncu so zagovorniki GE našli primere, kjer so hurikani v preteklosti že spreminjali smer. Specifično leta 1906, ko je eksperimentiral Charles Hatfield. Naključje? Veliko let si nato noben znanstvenik ni drznil omeniti ”modifikacijo vremena” in ”hurikan” v istem stavku. Ta leta so pri nacionalnem projektu za raziskave hurikanov, izvajali testiranja potihoma preko komercialnih letal. To so izvajali na Hondurasu s sodelovanjem represivne United Fruit Company, s pomočjo katere je CIA organizirala državne prevrate v Južni Ameriki. To podjetje je bil podvig Rockefellerja in je imelo tesne povezave s CIA, Honduras pa je bil njihova ”banana republika”. Vse dokler nista leta 1962 ameriški Urad za vreme in obrambno ministrstvo dosegla formalen sporazum za izvajanje projekta ”Stormfury” in ponovna začela z javnimi poskusi sejanja hurikanov.
Osebje iz posadke projekta Stormfury in United Fruit Company
Enako se je zgodilo v Veliki Britaniji s projektom ”Cumulus”, iniciative britanske vlade pri raziskovanju manipulacije vremena. Znotraj vladinih krogov je bil projekt poimenovan ”Operacija čarovniški doktor” in je potekal od leta 1949 do 1952. Mnogi še danes verjamejo, da je veliko poplavo leta 1952 v mestu Lynmouth povzročila britanska vlada z omenjeno operacijo sejanja oblakov. Vendar pa je bilo to prav tako ovrženo z argumentom, da so ”v tej regiji že bile poplave”.
Poplava v Lynmouthu 1952 in poplave v Sloveniji; Luče 2023
Tako je General Electric, ki se je zanimal za znanost kontrole vremena, nadaljeval z eksperimenti izza pozornosti javnosti. Časnik Charleston Daily Mail je 11. decembra 1950 napisal kratek članek glede Langmuirja:
”Ustvarjanje dežja” ali kontrola vremena je lahko mogočno kot vojno orožje kot je atomska bomba, je danes dejal fizik, Nobelov nagrajenec. Dr. Irving Langmuir, pionir ”ustvarjanja dežja” je dejal, da bi morala vlada zagrabiti fenomen kontrole vremena, kot je to naredila pri atomski energiji, ko je Albert Einsten povedal nekdanjemu predsedniku Rooseveltu leta 1939, o potencialni moči orožja cepljenja atoma. Količina osvobojene energije, učinek 30 miligramov srebrovega jodida pod optimalnimi pogoji, je enaka tisi atomske bombe”, je dejal Langmuir.
Avgusta 1953 so ZDA oblikovale Predsedniško svetovalno komisijo za kontrolo vremena. Njen namen je bil ugotoviti učinkovitost postopkov spreminjanja vremena in obseg v katerem bi se vlada vključevala v te aktivnosti. Kapetan Howard T. Orville je bil tisti, ki je vodil to komisijo. Naslovnica časnika Collier’s iz 28. maja 1954, je prikazovala moškega, ki dobesedno spreminja letne čase s sistemom ročk in gumbov. Orville je napisal članek in v njem povedal: ”… če raziskave o nadzoru vremena prejmejo javno podporo in sredstva za raziskave, ki si jih zasluži, bomo morda sčasoma lahko naredili vreme skoraj po naročilu.”
Naslovnica časnika Collier’s
Časnik The American Weekly je 25. maja 1954 objavil članek Francesa Leightona, ki je uporabil informacijo kapetana Orvillea. Članek je nedvoumno opisal tekmo, kdo bo nadziral zemeljske termometre. Ilustracija, ki je bila priložena delu, je upodabljala zlovešč videz satelita, ki bi lahko “usmeril sončno svetlobo, da bi stopil led v zamrznjenih pristaniščih ali odmrznil zmrznjene pridelke – ali požgal sovražna mesta.”
Satelit za modificiranje vremena
Leta 1967 je ameriški senat sprejel “Magnussonov zakon” (S373), s katerim je pooblastil ministra za trgovino, da pospeši programe uporabnih raziskav, razvoja in eksperimentiranja pri spreminjanju vremena in podnebja. Predlog zakona je v naslednjih treh letih dodelil 12, 30 in 40 milijonov dolarjev. Do leta 1970 so predvidevali izdatke okoli 149 milijonov dolarjev letno. Do leta 1973 je obstajala 700 znanstvenikov in inženirjev, katerih glavna preokupacija je bilo spreminjanje vremena. Projekt Stormfury je leta 1969 sejal hurikan ”Debbie” petkrat in rezultati ”so bili ohrabjujoči, tako da so načrtovali širitev raziskovalnega programa”. Hurikan Ginger je bil sejan 1971.
Posledice hurikanov Debbie in Ginger
Ameriška vojska je dejala, da je operacijo ”kontrole vremena” prekinila, ker je eksperiment spreminjanja vremena spodletel. Pa vendar, sta po tem Rusija in Kitajska začela 1980-ih s programom manipulacije vremena na svojem ozemlju. Prav tako so sovjetske zračne sile s sejanjem oblakov preusmerile onesnaženje iz Černobila, ki je nato zadelo Belorusijo. Leta 2009 se je nad Moskvo pojavil krog oblakov, kar naj bi kazalo na sejanje oblakov ali pa naj bi imel fenomen elektromagnetni izvor. Ruske avtoritete so dejale, da gre za ”optično iluzijo”. In koliko ljudi, ki ne verjame v ”spreminjanje vremena” ve, da se je do danes nabralo že za več kot 350 patentov na področje geoinženiringa ( https://www.geoengineeringwatch.org/links-to-geoengineering-patents/?fbclid=IwAR0FR3F3qlipdAa9CPUJ1WoVxqP4bDXq3Tb1i2P4okku0OkBBYrLfLHEeyI).
Nebo nad Moskvo leta 2009
Takšno ”skrito vojno” ni nikoli potrebno razglasiti ali da bi zanjo vedela prizadeta populacija. Lahko bi trajalo leta, pri čemer bi se tega zavedale le vpletene varnostne sile. Leta suše in neurij, bi pripisali neprijazni naravi in šele po tem ko je narod temeljito izčrpan, bi bil poskus oboroženega prevzema.
Zavedamo se, da če vojaško-znanstveno-industrijska sila deluje na predpostavki, da “lahko jutri nadziramo slabo vreme, ki ga ustvarimo danes”, je razumno in morda celo potrebno verjeti, da se je zgodilo točno to. Leta 1976 so ameriški vladni uradniki začrtali 50 eksperimentalnih projektov in 20 dejanskih pilotnih programov, ki bodo v naslednjih osmih letih stali več kot 100 milijonov dolarjev. Prikrite operacije ameriške vlade so kasneje odkrivali raziskovalni novinarji. Šlo je npr. za operacijo Popeye v 60-ih in 70-ih, kjer so ustvarjali neurja v Vietnamu. Operacijo so prekinili leta 1972, ko se je pojavil članek v New York Timesu. Nato so leta 1977 Združeni narodi izdali sporazum (ENMOD Treaty), ki so ga podpisale tudi ZDA, s katerim se prepoveduje uporaba vremena v sovražne namene, ker bi to ogrozilo preveč civilistov.
ZDA se ”trudijo” prepovedati uporabo vremena v namen vojskovanja
Torej, obstoj tehnologije potrdijo tudi pri Združenih narodih. Ob tem pa, ali tukaj zares verjamemo, da se bo ameriška vlada oz. vojska, ki je nekoč sejala oblake v Vietnamu, usmerila sedaj le v boljše vremenske napovedi? Mislim, da nam je lahko jasno, da Nixonova in Fordova administracija ni bila zaskrbljena glede ”ogrožanja civilistov”. Sporazum je bil le krinka!
Richard Nixon in Gerald Ford
Namreč, svetovni voditelji so javnosti že od nekdaj zatrjevali, da so vedno naredili prav vse, da bi se izognili kakršni koli nepotrebni civilni ali vojaški žrtvi. Da pa njihovim besedam ne gre ravno zaupati, potrdi tudi prepis posnetega pogovora med Kissingerjem in Nixonom v Beli hiši 25. aprila 1972 o možni taktiki v Vietnamu:
Nixon: ‘’Še vedno mislim, da bi zdaj morali zrušiti jezove. Bi to utopilo ljudi?’’
Kissinger: ‘’To bi utopilo okoli 200.000 ljudi.’’
Nixson: ‘’No, ne ne ne…Raje bi uporabil jedrsko bombo.’’
Kissinger: ‘’Mislim, da bi bilo to preveč.’’
Nixon: ‘’Jedrska bomba? Ali te to moti?’’
Kissinger: ‘’….(nerazumljivo)’’
Nixson: ‘’Želim samo da razmišljaš na veliko, Henry, za božjo voljo.’’
Nekaj minut za tem je, v nagovoru javnosti pred Belo hišo, Nixon dejal: ‘’Z vami delim vašo skrb za mir. Jaz si želim mir, tako kot vi’’. Za tem je ameriška vojska začela z operacijo ”Linebacker”, tako imenovanih “božičnih bombnih napadov” v Hanoju, glavnem mestu Ho Chi Minha v Severnem Vietnamu. Od 18. do 30. decembra 1972 so valovi ameriških B-52 odvrgli skoraj štirideset tisoč ton bomb na večinoma izpraznjeno mesto. Čeprav je Nixon branil svoja dejanja kot bistvenega pomena za dosego prekinitve ognja, je bil domači odziv večjega dela države in sveta šok in ogorčenje. Tako vsi voditelji svetovnih velesil, ko govorijo o miru, v resnici razmišljajo samo o tem, kako bi prizadejali kar največ škode, ne glede na civilno prebivalstvo. Seveda je takšnim besedam težko verjeti saj če bi bile te resnične, bi to pomenilo, da nekatere države, še posebno ZDA, vodijo h genocidu nagnjeni psihopati.
Henry Kissinger in Nixon
Zaradi vala uničujočih razkritij glede nedemokratičnih aktivnosti obveščevalnih služb in kongresnih zaslišanj, je ameriško obrambno ministrstvo in obveščevalni aparat prepoznal, da njihovi skriti programi in prikrite operacije, lahko obstanejo le s pomočjo promoviranja videza zaključka programa. Seveda on promoviranju neodvisnosti raziskovalnih ustanov zasebnega sektorja in korporacij. Tako so bile ustanovljena podjetja za krinko in poleg številnih korporacij, ki so bile že aktivne, so bila financirana za namen vzdrževanja nelegalnih, prepovedanih ali skritih programov vlad. V 50-ih je bila ustanovljena visoko skrivnostna U.S. National Reconnaissence Office (NRO), fantomska služba, ki je bila razkrita leta 1992. Bila je vpletena v ameriško Nacionalno varnostno službo (NSA) in CIA. NRO načrtuje, gradi in operira z ameriškimi vohunskimi sateliti in je specializirana v pridobivanju obveščevalskih podatkov in informacijskem vojskovanju. Služba obrambnega ministrstva je sestavljena iz osebja ministrstva in uslužbencev Cie. Financirana je s strani National Reconnaissence Program, ki je del National Foreign Intelligence Program. Glede na operativca Cie, Victorja Marchettija in državnega uradnika Johna Marksa:
“NRO deluje v tako veliki tajnosti, da je že njen obstoj tajen. Njegov direktor je bil dolga leta skrivnostni polkovnik letalskih sil (in kasneje brigadni general) po imenu Ralph Steakley, ki se je upokojil v zgodnjih sedemdesetih letih, da bi prevzel položaj pri Westinghouse Corporation, obrambnemu izvajalcu, ki NRO prodaja veliko opreme.”
Ralph Steakley
Poračun NRO leta 1974 je bil 1.5 milijarde dolarjev. Danes je NRO hibridna organizacija z okoli 3.000 osebja iz letalskih sil, vojske, CIA, NGA, NSA, mornarice in ameriških vesoljskih sil. NRO ima danes daleč največji proračun izmed katere koli obveščevalne službe in svoje delo opravlja preko na desettisoče zaposlenih pri obrambnih pogodbenikih. Tukaj ne moremo mimo Agencije za obrambne napredne raziskovalne projekte (DARPA), ki je bila ključna ustanova pri odprtem financiranju in tudi bolj skrivnostnih raziskavah tehnologije spreminjanja vremena. Pri The Economistu so DARPA imenovali kot agencijo, ”ki je oblikovala moderni svet”. Cepivo Moderne proti Covidu-19 se nahaja poleg vremenskih satelitov, GPS-ja, dronov, tehnologije stealth, osebnega računalnika in interneta, kjer si deli zasluge DARPA.
DARPA logo in sedež v Virginiji
Veliko truda v raziskave ustvarjanja tornadov, usmerjanja hurikanov in manipulacije ciklonov je sponzoriral Urad za pomorske raziskave (ONR). Tukaj je tudi skrivnostni ”think-tank” RAND Corporation, ki je v šestdesetih letih prejšnjega stoletja zagotovil številne velike pobude v razvoju tehnologije za spreminjanje vremena, vse pa je naročila in podprla vlada ZDA. Nacionalna znanstvena fundacija je leta 1962, družbi RAND naročila veliko študijo spreminjanja vremena, leta 1964 pa so pri podjetju dobil še eno veliko pogodbo. RAND-ov projekt PAF je že 57 let ekskluzivno partnerstvo ameriških zračnih sil (USAF) in RAND-a. Prvotno znan kot projekt RAND, je bil PAF ustanovljen leta 1946. Poseben status RAND-a omogoča stabilno podporo USAF v daljšem obdobju let, kot tudi skupen dostop raziskovalnega osebja do ustreznih obveščevalnih informacij. Vse to je omogočalo razvoj ključnih tehnologij za spreminjanje vremena kot so: radarji, zračne platforme za dostavo (UAV, sateliti, izstrelki), platforme za zaznavanje UAV, sateliti, zemeljski sistemi, podmornice), računalniki in super računalniki, algoritmi, analiza podatkov, simulacije in orodje za modeliranje in teorija kaosa.
RAND logo in sedež v Santa Monici
V ZDA, kjer so manipuliranje javnosti pripeljali do skrajnosti, so leta 2002, preko radia Amherst College, predvajali vrsto obvestil za javnost, ki jih je sponzorirala krščanska cerkvena organizacija. V njih so razglašali obstoj tehnologij za spreminjanje vremena in zagovarjali, da se poslušalci obrnejo na vlado ZDA in zahtevajo, da te uporabiti tehnologije za ublažitev ekstremnih vremenskih razmer in suše, ki smo jima priča. Prav tako so 17. februarja na ABC News objavili prispevek z naslovom ”Weather As A Weapon?” oz. ”Vreme kot orožje?”. Iz pomenljivega naslova je razvidno, da gre za negotovo možnost, ki prispeva k ”demokratičnemu ameriškemu idealu”, ki predvideva, da bi bilo vremenska vojna nekaj, o čemur bi morala javnost razmišljati in razpravljati. Jasno je, da ABC ne bi nikoli objavil zgodbe brez kakšnega večjega namena, kot je preprosto ”obveščanje javnosti”.
”Razmislite, kaj bi se lahko zgodilo na nekem bojišču v prihodnosti, kjer bi lahko ameriška vojska pridobila taktično prednost s spremembo vremena. To lahko poskušajo storiti na več načinov. Eden od načinov bi bil ustvariti dež, ki bojišča spremeni v blatne kopeli, da bi onemogočil sovražne čete in sovražnike.”
Vojskovanje s pomočjo vremena se postavlja v nedoločljiv čas v prihodnosti, ob tem pa omenijo tudi dokument ameriških zračnih sil z naslovom ”Owning the Weather in 2025”, ki je bil sestavljen na zahtevo poveljnika zračnih sil generala Ronalda R. Fogelmana leta 1996 (https://apps.dtic.mil/sti/pdfs/ADA333462.pdf ). Gre za dokument, ki je dostopen javnosti in predlaga, da je raziskava in razvoj modificiranja vremena le teorija in špekulacija, nič več kot znanstvena fantastika. Seveda pa dokument ”razkriva” le tisto, kar je podporno za vojsko, obveščevalni aparat, podjetjem, ki sodelujejo z njimi in skorumpiranim politikom, ki iščejo podporo davkoplačevalcev za vojaške programe. Omenjeni dokument je nadaljevanje poročila zračnih sil z naslovom ”SpaceCast 2020” iz leta 1992, ki razpravlja o vesoljnih zmožnostih in sistemu kontroliranja vremena (https://apps.dtic.mil/sti/pdfs/ADA295142.pdf).
General R. Fogelman
Globlji pomen medijske propagande je pridobiti podporo ameriških državljanov, da bi javno podprli izstop iz mednarodnega sporazuma, ki prepoveduje uporabo tehnologije za manipuliranje vremena, podpisan v 70-ih letih. Kljub temu, da se v praksi sporazum ni nikoli izvajal, pa je uporaba vremena kot orožja jasna kršitev mednarodnih sporazumov. Kako tukaj delujejo obveščevalne službe nam pokaže primer Alana Robocka, višjega ameriškega klimatologa in priznanega profesorja na oddelku okoljskih znanostih na Univerzi Rutgers, New Jersey. Leta 2007 je bil tudi del ekipe Mednarodnega odbora za podnebne spremembe (IPCC), ko je ta dobila Nobelovo nagrado. Leta 2015 je Robock izrazil veliko skrb, da ameriške obveščevalne službe želijo implementirati vremensko vojskovanje. Na to je postal pozoren, ko sta mu pristopila dva moška, ki sta se predstavila kot svetovalca Cie. Rekla sta mu: ”Delava za Cio in želela bi vedeti, če kakšna druga država kontrolira naše vreme ali bi lahko to zaznali?” V resnici je bilo mišljeno: ”Če želimo kontrolirati vreme drugega ali bi to oni lahko zaznali?”
Alan Robock
Kako učinkovita je spreminjanje vremena je odvisno od metode, ki jo uporabite. Najbolj pogosta metoda je sejanje oblakov in obstaja več načinov kako, vendar vsi temeljijo na istem principu, katerega je odkril Schaefer 80 let nazaj. Torej, ustvariti nekaj, okoli česa se tvori led in dež. Prvi način je uporaba soli kot je srebrov jodid, kalijev jodid, suhi led ali pa navadno kuhinjsko sol. Pod pravimi pogoji bo razprševanje teh soli oz. delcev v oblake povzročilo, da se bodo okoli njih nabirali kristali ledu, kar pripelje do dežja. To je osnovna razlaga.
Sejanje oblakov
Drugi način sejanja oblakov je s pomočjo laserja. Ta pristop je prisoten vsaj od leta 2010, vendar javnost ni seznanjena z njim. Videti je, da je sejanje oblakov s pomočjo laserjev izjemno učinkovito. V reportaži iz leta 2014 o uporabi laserjev pri sejanju oblakov, smo lahko v prispevku spoznali, da metoda omogoča vladam, da sprožijo deževje s pritiskom na gumb. S to metodo lahko usmerjajo smer in intenzivnost neviht ( https://www.youtube.com/watch?v=6x-2pokjU0g). Tretji način za sejanje oblakov je s pomočjo uporabe elektrike. Obstreljevanje oblakov z elektriko s pomočjo dronov uporabljajo za ustvarjanje dežja v Združenih arabski emiratih. Po vsej verjetnosti gre za najbolj učinkovito metodo. Sejanje oblakov je učinkovitejše, če se izvaja na že obstoječih oblakih, ki se običajno tvorijo nad velikimi telesi vode (morje, jezera). Ob pomanjkanju le teh jih lahko ustvarijo umetno. Tehnologijo so kot običajno zakrili in jo predstavili kot tehnologijo za testiranje pogonskih motorjev RS-25 za vesoljska plovila. To je Nasin projekt Artemis, ki ga je zagnala Trumpova administracija leta 2017 ( https://www.youtube.com/watch?v=BIpeNs5OWbo).
SLS ”Hot fire” testiranje v Stennis Space Center
Vsaka podpora je dobrodošla. Z donacijo preko aplikacije ”buy me a coffe”, ki se odpre s pritiskom na ikono kozarčka (levo spodaj), mi lahko pokloniš ”kavico”. Iskrena zahvala za podporo mojemu delu in hvala za tvoj lasten trud ozaveščanja. Le z ozaveščenostjo se lahko lahko izborimo za svobodo in spremenimo ta svet.