Načrtovan trk civilizacij: Od humanitarnosti do islamskih skrajnežev (3.del)

Islamizacija v Sloveniji poteka s podporo politike, ki sledi navodilom globalne elite. Ta na drugi strani s pomočjo židovske politične ideologije, sionizma, vneto propagira obstoj Izraela in njegove ”pravice” do religijske domovine. Od Balfourske deklaracije leta 1917, ko je bil Izrael predan družini Rothschild, so židovski sionisti izvajali večni genocid proti nejudovskim, večinoma muslimanskim, domorodnim Palestincem. To je pripeljalo do situacije danes, ko so ti že skorajda iztrebljeni. Do danes je Izrael pridobil neverjetno finančno in politično moč, kjer je videti, da ZDA in Velika Britanija delujeta kot satelita Izraela in njegove politike. Ampak, na veliki šahovnici je vse to imelo namen ustvarjanja polarizacije, kjer na drugi strani ista elita, podpira islamizacijo zahodnega sveta.

Izraelskemu premierju Benjamin Netanyahu, je na srečanju World Economic Forum v Davosu, 25. januarja 2018, ameriški predsednik Donald Trump obljubil, da bodo ZDA priznale Jeruzalem kot glavno mesto Izraela, ob tem pa bo zadržal 65 milijonov dolarjev pomoči UNRWA, ki pomaga palestinskim beguncem

Vse, kar se danes izvaja pod krinko, običajno poteka pod okriljem humanitarnih organizacij. Te delujejo za namen propagiranja določene ideologije, v tem primeru Islama. Statistika humanitarne organizacije Dawah v Savdski Arabiji pravi, da se je v letu 2014 4.219 oseb, iz 181 držav, spreobrnilo v Islam. Urad je povedal, da je njihov program usmerjen v nemuslimanske skupnosti v državi, kot tudi nemuslimanske skupnosti sveta, preko internetne strani www.IslamReligion.com. To seveda podpirajo posamezne globoke države, ki dosledno izpolnjujejo načrte globalne elite. V Sloveniji je za to zadolžena leva stran globoke države, čeprav je desna stran začela s tlakovanjem poti (vlada Janeza Janše s podpisom  Rabatskega sporazuma 2006), po kateri danes k nam dotekajo migranti iz islamskih dežel ( https://www.prebujanjezavesti.si/nekategorizirano/vojna-v-evropi-nacrtna-islamizacija-in-destabilizacija-evrope/amp/).

Internetna stran za promocijo Islama

Za promoviranje Islama in predstavljanje njegove zloščene podobe, skrbi tudi najbolj znana v hidžab oblečena ženska v Sloveniji, Faila Pašić (nekdaj Bišić), ki se je z družino priselila v Slovenijo iz Bosne in Hercegovine. Pred skorajda 25 leti je ustanovila Društvo UP Jesenice, kjer je začela delati s socialno ranljivimi priseljenci, večinoma muslimanske veroizpovedi.  Sama pravi, da vse kar počne, počne zato, da bi bil svet pravičnejši in lepši. Da pa se njene ambicije ne ustavijo tukaj je pokazala leta 2014, ko je kandidirala na evropskih volitvah za stranko pod vodstvom Jelka Kacina. Ob tem, da naj bi imela tudi poslovno žilico, so razkrivali pri Reporterju, ko so omenili, da so se ”zvrstili namigi, da odkupuje zemljišča in stanovanja v okolici gradbišča džamije za potrebe zainteresiranih muslimanskih poslovnežev in vernikov. Obenem naj bi bila zadolžena za to, da z mesečnimi denarnimi nakazili spodbuja še druge muslimanke k nošnji naglavnih pokrival in oblačil.”

Faila Pašić

Pašićeva je učiteljica človekovih pravic in častna ambasadorka ”medkulturnega dialoga”, ki opozarja na ”islamofobijo” prebivalcev nemuslimanskih držav. Sama pravi, da: ”…zaradi za mnoge spornega verskega profiliranja nekaterih zahodnih narodov je lahko življenje pokritim muslimankam zelo oteženo”. Na drugi strani so enako taktiko ubrali sionisti, ki so na jadrih antisemizma poteptali in ožigosali vsako politično nasprotovanje njihovega početja. V primeru oteževanja življenja muslimank, pa je potrebno povedati, da je to najbolj oteženo prav v muslimanskih državah. Večina ljudi ne ve, da je spolno nadlegovanje razširjeno v muslimanskem svetu, celo v Meki med ”hadžem”, romanjem v Meko. Namreč, predan musliman naj bi vsaj enkrat v svojem življenju obiskal muslimansko najsvetejše mesto Meko in izvedel ”tavaf”. Gre za najsvetejši rituala v Islamu, kjer vernik hodi okoli Kabe, začne pa se od njenega vogala s ”Črnim kamnom” in nadaljuje okoli nje proti (!!!) vrtenju urinih kazalcev. Tja se je na romarsko pot odpravila tudi Faila in ”našla svoj notranji mir”.

Taraf v Meki, Faila Pašić Bišić pred Kabo in z Jelkom Kacinom

Da je našla svoj mir je imela veliko srečo saj vsako leto na romanju, tisoče muslimank izkusi spolno nadlegovanje. Veliko izmed njih je še najstnic. Glede tega se ne ukrene ničesar, kljub temu, da je Meka najsvetejše muslimansko mesto na svetu. Tako je leta 2018 na stotine muslimanskih žensk iz celega sveta, med gibanjem ”MeToo”, pričalo o svojih izkušnjah, . Delile so svoje zgodbe o spolnem nadlegovanju, ki so ga doživele med izvajanjem tavafa. Te zgodbe so grozljive saj je med njimi veliko primerov deklet mlajših od 16 let, nekatere so bile stare samo 12 let. Eno od deklic je v pričo njene mame, za prsi in zadnjico grabil moški, ob katerem je stala njegova žena. Nihče, niti njena mama, ni reagiral in jo pomagal zaščititi. 

Humanitarna podoba Faile Pašić

Pašićeva pravi, da: ”Muslimanka, ki upošteva islamski način oblačenja, v sebi nosi najvišji standard človekovih pravic. V muslimanskih kulturah živi na milijone izredno močnih in neodvisnih žensk, ki veliko prispevajo k napredku.” No, kar se tiče pravil oblačenja je dobro vedeti, da obstaja skoraj premosorazmerno razmerje med zakonitim kodeksom oblačenja v državi in pravicami žensk. Čeprav bi morale ženske svobodno nositi, kar jim je všeč, svoboda ne pomeni nič, če vlade kaznujejo ženske, ker ne nosijo določenih stvari iz ”nadnaravnih vzrokov”. Nekatere ženske, kot je npr. Faila Pašić, zatrjujejo, da spoštujejo svoje islamske vrednote z upoštevanjem nošenja hidžaba, vendar pa Koran o burkah ne govori nič. Omenja le ”khimar” (tančico) in ”jilbab” (obleko). Črna burka npr. ni bila nikoli del tradicionalne afganistanske kulture, ampak je bila nedavno vsiljena s strani islamskih fundamentalistov.

Barvita tradicionalna noša Afganistana napram pravilom oblačenja islamskih fundamentalistov

Striktna interpretacija Šeriatskega zakona s strani islamskih fundametalistov ni samo kontrola žensk, ampak želi odstraniti ženstvenost vsepovsod tam, kjer jo moški ne more kontrolirati. Talibani so tako ženskam ukazali nositi burko ali pa morajo ostati doma. Za tem so ženskam prepovedali obiskovati univerze. Raziskave so ob tem ugotovile, da 72% populacije nasprotuje obvezni nošnji hidžaba. Umor 22 letne Mahse Jina Amini leta 2022, s strani ”moralne policije” v Iranu, zaradi ”neprilagojenega pramena las” je sprožil obsežno ljudsko gibanje in zavračanje Islamske republike. To je bila zadnja kaplja čez rob. Skoraj 3 mesece so bile ženske, mladi, narodne manjšine (Kurdi, Arabci, Azerbajdžanci,..) na ulici. Ta uboj je znova razkril zlonamerno naravo temeljnih osnov in zakonov teokratične diktature.

Mahsa Jina Amini in protesti v Iranu

Islam, ”religija miru” v ozadje skriva vse kaj drugega. Seveda ne moremo posploševati in reči, da so vsi muslimani verski skrajneži, vendar pa Islam omogoča otroške poroke in bičanje ”grešnikov in grešnic” do smrti, ko ne želijo spoštovati šeriatskega prava. To dejstvo  je del vsakdana v Savdski Arabiji, Iranu, Afganistanu in Pakistanu. Vse to nam prav zares ne riše lepo sliko islamskih držav in slika degradiranja žensk se kaže tudi v neposredni okolici Faile Pašić. Namreč Mustafa Alnajjar, bivši partner Pašićeve, je bil leta 2021 obtožen posilstva. Glede na to, da se ni znašel v priporu je jasno, da ga ščiti politika oz. globoka država. Kljub temu, da je po prijavi mladoletnice Alnajjar želel priti v stik z njo, dve tožilki nista našli pripornih razlogov kot je npr. begosumnost, ponovitvena nevarnost in nevarnost vplivanja na pričo. Posilstvo naj bi se zgodilo blizu prostorov, ki jih je imela v najemu Faila Pašić v Ljubljani. Pašićeva je glede posilstva dejala, da mu je poskušala pomagati z usmerjanjem k iskanju pomoči z namenom, da ugotovi, da so ”te stvari pri nas nesprejemljive”. Torej, videti je, da so ”te stvari” drugje sprejemljive!!! Ob tem je videti, da je za njegova dejanja vedela, vendar ga ni prijavila policiji. Skupaj sta se nekaj mesecev pozneje udeležila zabave štaba Gibanja Svobode.

Zabava Gibanja Svobode Urška Klakočar, Marta Kos, Mustafa Alnajjar in Faila Pašić

Mustafa Alnajjar in Faila Pašić ter Pašićeva s Tanjo Fajon in Borutom Pahorjem

Globalisti so z desetletja dolgo zlorabo in žrtvovanjem palestinskega naroda, pripravili teren za povečevanje nestrpnosti, ki bo iz nasprotovanju Izraela in njihovi sionistični agendi, prerasla v religijski konflikt. Tako ni naključje, da se je 20.10. 2023 odvil protest v podporo Palestini, ki ga je organiziralo Gibanje za pravice Palestincev. Na protestu je množica zbranih vzklikala ”Svoboda Palestini” in ”Skupaj stojimo za mir in Palestino”. Uradni del shoda se je zaključil na Trgu republike, nato pa se je odvil pohod po ulicah, ki se je končal na Prešernovem trgu. Tam je množica vzklikala tudi: ”Alah Akbar”. To je dodalo protestu pridih, da ne gre samo za politični konflikt, ampak verski. Protest za podporo Palestini se je odvil tudi  15.05.2021 in na obeh protestih smo lahko opazili prisotnost nekaj znanih in neznanih obrazov.

Mustafa Alnajjar (na vseh slikah) na protestu 20.10. 2023 v podporo Palestini, ki se je končal z vzklikanjem Alah Akbar sredi Ljubljane in protestu 15.05.2021

Jaša Jenull v pogovoru z Mustafo Alnajjarjem,  Zlatko Čordić in Alnajjar in Faila Pašić pri prerekanju s policisti

Proteste so podprli skrajni levičarji, ki izvajajo naloge za levi del globoke države. Ti so imeli tudi nalogo namen ugrabitve protikoronskih protestov, ki so jih s pomočjo Jenullovih kolesarjev, islamistov, Antife, Zlatka Čordiča zapeljali v proteste proti Janezu Janši ter izzvali nasilje na ulicah. Tukaj so bili prisotni pripadniki skrajnega salafističnega gibanja pod vodstvom Samirja Bilića in Sulejmana Mardanovića, pripadnika bošnjaškega nacionalističnega gibanja ”Vera Narod Država”, ki ga je ustanovil Sanin Musa.

Sanin Musa

Videti je, da sta Faila Pašić in Mustafa Alnajjar, del radikalne leve strani globoke države saj sta sodelovala na petkovih kolesarskih protestih, ki so ga za levo stran globoke države vodili Jaša Jenull, Tea Jarc, Nika Kovač, skupaj s spolnima predatorjema Dušanom Smodejem in Romanom Uranjkom, ki je po izbruhu afere naredil samomor. Smodej je bil direktor Fotopuba, društva, ki promovira kontroverzno umetnost. Društvo je pripeljalo ”umetnika” Petra Davidčenka, ki je pred državnim zborom pojedel živega netopirja. V bran pred obtožbami zaradi mučenja živali, ga je v imenu Pravne mreže zagovarjala Anuška Podvršič, ki je zapisana tudi v vladinem imeniku svetovalcev za azil/begunce. Društvo Up je od Urada Vlade RS za oskrbo in integracijo migrantov, v letu 2018 prejelo 241.000 evrov.

Dušan Smodej z ministrico za kulturo Asto Vrečko, Roman Uranjek z ministrico in znova Smodej v družbi Vrečkove in Zdenke Badovinac, ki jo vidimo nato še v družbi zloglasne Marine Abramovič

Druženje Barbare Čeferin, žene Aleksandra Čeferina z Zdenko Badovinac, nekdanje direktorice Moderne galerije in Romanom Uranjkom ter Badovinčeva z zloglasno Marino Abramović

Islam je svojo prisotnost zacementiral Sloveniji z izgradnjo džamije v Ljubljani. To morda ne bi bilo nič spornega, vendar pa je bila izgradnja financirana s strani Katarja, ki dokazano podpira skupine islamskih skrajnežev. Voditelji Hamasa živijo na veliki nogi prav v Katarju. Emir Katarja, šejk Tamim bin Hamad Al Thani, je s svojo delegacijo prispel v Slovenijo in si ob prisotnosti muftijev Nevzeta Porića (svetnik Liste Zorana Jankovića) in Nedžada Grabusa ter takratnega predsednika RS Boruta Pahorja, ogledal kompleks Muslimanskega kulturnega centra v Ljubljani. Ta je bil potreben saj bo po mnenju muftija Grabusa, ki ga je podal pred leti na oddaji Odmevi, ”večina muslimanov čez 20 let Slovencev”.

Muslimanski kulturni center in Nevzet Porić, Borut Pahor, kuvajtski emir šejk Tamim bin Hamad Al Thani in Nedžad Grabus

Nekdanji kuvajtski emir in oče sedanjega katarskega emirja, šejk Hamad bin Khalifa al-Thani (v belem) in nekdanji premier Hamasa v Gazi, Ismail Haniveh (tretji z leve). Katar podpira Muslimansko Bratovščino in omogoča zatočišče ključnim članom v Katarju ter podpira International Union of Muslim Scholart, ki je klerikalna veja Muslimanske Bratovščine povezana s Hamasom

Kako v ozadju tečejo stvari, si lahko ogledamo na primeru iz leta 1980, ko je Islamska banka za Razvoj, s sedežem v Džidi v Saudski Arabiji, delovala kot sekretariat Organizacije islamske konference (danes Organizacija islamskega sodelovanja).  Da bi udeleženci konference iz različnih islamskih držav, bili v stalnem kontaktu in se dogovarjali o poslih npr. glede cen nafte in ostalih skupnih interesih, so kupili poseben računalniški sistem s posebnim programom. Sistem je bil daleč močnejši kot so bile potrebe konference, zato je del spomina koriščen za bazo podatkov Organizacije islamske konference. Članice so pristopale tej bazi podatkov s telefonom, izmenjavale elektronsko pošto in jo koristile kot svoj internet. Baza je bila razdeljena na dve datoteke, kjer so lahko članice pridobivale podatke in jih pošiljale naprej in datoteko s sprejetimi odločitvami predhodnih sestankov. Ti sta bili v mapi pod imenom Q eidat ilmu’ti’aat’, kar je pomenilo ”skupna baza podatkov”. Arabci so jo poenostavljeno imenovali samo ”baza” in pri tem uporabljali ime ”Al-Qaida”, kar v prevodu pomeni ”baza”. 

Banka IsDB

Pristop k bazi je imel tudi Osama bin Laden, ki je bil član močne bančne in gradbene družine. Tako so bazo uporabljale tudi teroristične skupine za izmenjavo elektronskih sporočil. Preko Al-Kaide je šla tudi elektronska pošta za angažiranje mudžahedinov v Afganistanu, Libiji in Libanonu. Komunikacija je bila zaščitena, vanjo pa je bila vključena tudi Savdska Arabija v času, ko je Osama bin Laden sodeloval s Cio. Tukaj sedaj vidimo korenine sodobnih logističnih mrež aktivnosti paravojaških organizacij na Balkanu, Kavkazu in ostalih območjih konfliktov preko muslimanskega sveta. Te lahko direktno povežemo s zgodnjimi lekcijami, ki so se jih naučili v kaotičnih dnevih prvega afganistansko-sovjetskega džihada. Proti koncu 1980-ih je tisoče islamskih fundamentalistov prispelo v Centralno Azijo pri iskanju herojskih avantur ”svete vojne”, večkrat brez lokalnih vodičev ali primernih namestitev. V tistem času je več bogatih dobrodelnih organizacij iz perzijskega zaliva, pod krinko pomoči afganistanskim in pakistanskim beguncem, stopilo naprej pri kanaliziranju rekrutov tja, kjer so jih najbolj potrebovali. Te bogate nevladne organizacije (NVO), financirane s stran bogatih poslovnežev, so priskrbele orožje, namestitve in potne liste za člane hitro rastočega gibanja Al-Kaida. Medicinska ambulanta vozila pripadajoča Saudi Red Cresent Authority in ostale državno sponzorirane ali uradno potrjene skupine pomoči, so bile preusmerjene pri prevozu arabskih borcev na bojne operacije.

Organizacija Saudi Red Cresent Authority

S prikrivanjem vojaških aktivnosti znotraj dobrodelnih idealov, so voditelji teroristov in paravojaških organizacij odkrili način, kako se izmuzniti mnogim mednarodnim obveščevalnim organizacijam. Učinkovitost in uspeh finančnega modela afganistanskega džihada je bil velik dosežek Osame bin Ladna in njegovih mednarodnih zaveznikov. Celo takšen, da so se operacije nadaljevale tudi po koncu sovjetsko-afganistanske vojne. Že septembra 1992 so se pojavili dokazi o obsežni mreži financiranja in rekrutiranja teroristov, ki se je širila v druga območja, vključno z Bosno. Leta 1996 je skoraj tretjina islamskih NVO na Balkanu podpirala aktivnosti islamskih terorističnih skupin, vključno z egipčansko Al-Gama, palestinskim Hamasom in libanonskim Hezbolahom. Nekatere teroristične skupine, kot je npr. Al-Gama, so imele dostop do poverjenikov Visokega komisariata Združenih narodov za begunce in drugih štabov ZN v nekdanji Jugoslaviji. Glede na tajni memorandum vojaške varnostne službe Bosne in Hercegovine iz maja 1995, so bili financerji NVO-ji, iz Savdske Arabije, Združenih arabskih emiratov in Kuvajta, ki so poslovali preko švicarskih in evropskih bank. Vzorec sumljivih aktivnosti se je razširjal k uradnim, državno financiranih dobrodelnih podvigih. Leta 1993 je saudska vlada ustanovila Saudi High Commision for Relief in Bosnia-Herzegovina, ki je muslimanski skupnosti na Balkanu priskrbela več kot 400 milijonov dolarjev ”pomoči”.

Mošeja Kralja Fahda v Sarajevu

Glavni štab omenjene komisije v Bosni se nahaja znotraj Islamskega kulturnega centra, ki je pripet k mošeji kralja Fahda v Sarajevu, katero so financirali Savdijci. Pred mošejo ste lahko na stojnicah kupili tudi videe s propagando džihada. Notranji zaupni spis vojaške varnostne službe Bosne in Hercegovine iz septembra 1994 navaja, da humanitarna organizacija Saudi High Commision v Zenici, zaposluje člane enote El-Mudžahid. Ti so bili enota 3. korpusa bosanske vojske in je bila sestavljena iz prostovoljcev, ki so prišli iz Afganistana, Alžirije, Egipta, Irana, Jemna, Katarja, Pakistana Savdske Arabije, Tunizije in Turčije.  Dokument dodaja, da je imel direktor Saudi High Commision v Bosni, Salem H.A. Hamdi dobre povezave z enotami mudžahedinov v osrednji Bosni. Organizacija je priskrbela finančno podporo bivšim arabskim mudžahedinom v Bosni, ki je vključevala tudi pot v Čečenijo in Afganistan. Januarja 1994 je bil ugrabljen britanski humanitarni delavec po imenu Paul Goodall, blizu Zenice in nato brutalno umorjen s strani arabsko govorečih bradatih moških v vojaških uniformah. Naslednji dan je policija aretirala Abdula Hadi al-Qahtanija iz Savdske Arabije, ki je kljub uniformi in orožju trdil, da je humanitarni delavec. Pri prevozu v zapor, mu je uspelo pobegniti v sumljivih okoliščinah. Kasneje so ga opazili v bližini enote El-Mudžahid v vasi Trokuče. To nas ne preseneča, če vemo, da je bila ta enota v resnici del Tretjega korpusa vojske Republike Bosne in Hercegovine. Enoto je vodil alžirski džihadist Abdelkader Mokhtari, ki se je skrival pod nadiimkom Abu el Ma’aji. 

Člani enote El-Mudžahid

Osama bin Laden in vodstvo Al-Kaide so se odločili, da mora Al-Kaida aktivno sodelovati v konfliktu, zato so začeli pošiljati svoje člane v Bosno. Osama bin Laden je bil operativec Cie, Washington in družina Saud, pa sta v sovjetsko-avfanistanski vojni za mudžahedine prispevala 3.5 milijarde dolarjev. Člani Al-Kaide so v Bosni uporabljali pisarne Saudi High Commission in njihove najete hiše. Ob hrani, denarju in zatočišču kot podpori operacijam Al-Kaide v Bosni je Saudi High Commission skrbela za transport mudžahedinov in članov Al-Kaide preko celotne Bosne in Hercegovine v svojih vozilih, ki so nosila oznako United Nations High Commission for Refugees (UNHCR), kar je omogočilo proste prehode preko vojaških in policijskih kontrolnih točk. Čeprav je bila za Osamo bin Ladna vojna v Afganistanu točka, kjer je njegova organizacija Maktab al-Hidamat stopila na oder terorizma, pa je vse postalo veliko bolj resno, ko je Al-Kaida v sodelovanju z zahodnimi službami (CIA) v Bosni, izoblikovala ideje in akcije organiziranega nasilja, ki daje politične rezultate. Tako se je razvil pojem ”Bela Al-Kaida”, ki ni nikoli označeval temnopoltih radikalnih islamistov, afro-azijskih migrantov v Evropi, ampak ”bele” bosanske muslimane. Do začetka vojne v Bosni v 90.-ih so islamske teroristične organizacije in posamezne islamske države, ki so jih sponzorirale, delovale običajno samostojno. Med njimi ni bilo videti povezanosti, niti sinhroniziranih aktivnosti. Iz vojne v Bosni, pa je islamski terorizem izšel finančno, kadrovsko, tehnično in organizacijsko veliko močnejši. 

Ayman al-Zawahiri in Osama bin Laden

Zgodbo v Bosni bi morda morali začeti vsaj že v času, ko je v Nemčiji prišel na oblast Adolf Hitler. On in njegova obveščevalna služba so vzpostavili kontakt z al Banno, da bi videli ali bi lahko sodelovali. Al-Banna je bil ustanovitelj skrajne islamistične organizacije, Muslimanske Bratovščine (https://www.prebujanjezavesti.si/islamizacija/nacrtovan-trk-civilizacij-islamski-terorizem-in-muslimanska-bratovscina-1-del/ ) in predan oboževalec Hitlerja. Njegova pisma Hitlerju so bila tako podporna, da so bili on in ostali člani Bratovščine rekrutirani s strani nacistične vojaške obveščevalne službe za pridobivanje informacij glede Britancev in delovanje, ki bi spodkopalo britansko kontrolo Egipta. Banna sam je dejal, da je imel ”občutno občudovanje do nacističnih rjavosrajčnikov” in je organiziral svoje sile ob fašističnih linijah. Bannova Muslimanska bratovščina je sodelovala s fašističnim gibanjem ”Mladi Egipt”, ki je bilo ustanovljeno leta 1933 s strani odvetnika Ahmed Husseina in oblikovano direktno po Hitlerjevi stranki, s paravojaškimi ”Zelenimi srajcami”, katere so posnemale nacistične ”Rjave srajce”, z nacističnim salutiranjem in dobesednimi prevodi nacističnih sloganov. Med njihovimi člani sta bila tudi dva kasnejša egipčanska predsednika, Gamal Nasser in Anwar Sadat!

Gamal Nasser in Anwar Sadat

Ključna oseba v islamsko-fašistični povezavi z nacisti in al-Banno je postal veliki mufti Jeruzalema po imenu Mohammed Amin al Husseini, kasnejši mentor palestinskega voditelja Yasserja Arafata (od 1946 naprej). Arafat, oziroma Muhammed Abdel-Raouf As Qudwa al-Husseini, katerega mama je bila sestrična  Amina al Husseinija, si je z namenom izognitve možnemu negativnemu vtisu v zahodnih medijih, skrajšal ime. Trik je deloval. Amin al Husseini je bil obsojen zaradi svoje vpletenosti v napad na Jude leta 1920 ob ”Zahodnem zidu”, vendar pa je bil kljub svoji krivdi in obsodbi oproščen s strani lokalnega visokega komisarja Herberta Samuela in postavljen za velikega muftija Jeruzalema leta 1921.

Yasser Arafat in Mohammed Amin al Husseini s Heinrichom Himmlerjem

Z začetkom v 1933 se je al-Husseini redno srečeval z lokalnimi nacističnimi predstavniki in odprto izražal občudovanje Hitlerjevih idej. Med temi srečanji je služil kot predstavnik Muslimanske bratovščine. Med leti 1926-39 je Adolf Eichmann nadzoroval podporo al Husseinija in njegovih sodelavcev s strani SS, z namenom vzpodbujanja upora v regiji. V poznih 1930-ih je al Husseini odprto pozval za direktno pomoč iz Nemčije, zato je moral pobegniti v Sirijo. Aprila 1941 je al Husseini asistiral pro-nacistični upor v Iraku in poskusih Sirijske Social Nacionalistične stranke ali Sirijske Nacistične stranke, za podporo upora, po tem, ko so ga Britanci zadušili. Ti so vključevali tudi Sadamovega strica Khairallaha Tulfaha in sirijsko Social-Nacionalistično stranko, katera je oblikovala stranki Baath v Siriji in Iraku.

Mohammed Amin al-Husseini, palestinski voditelj v izgnanstvu je pomagal Hitlerju širiti njegove ideje preko radia v arabščini (slika 1); al-Husseini pri pregledu nacističnih muslimanskih čet s Heinrichom Himmlerjem

A mufti je moral spet bežati, tokrat v Berlin, kjer je doživel sprejem heroja. Ostal je v Nemčiji kot častni gost in dragoceno obveščevalno orodje skozi celotno II. Svetovno vojno. S Hitlerjem se je srečal večkrat, poleg tega pa je osebno rekrutiral vodilne člane bosansko-muslimanskih ‘Hadžar’ enot Waffen SS. Eden izmed njihovih članov je bil tudi Alija Izetbegović, kateri je kasneje vodil bosanski boj za neodvisnost. Tako nas ne morejo čuditi njegovi zločini, saj je znano kako je bil njegov mentor mufti al Husseini ogorčen leta 1943, ko je Himmler želel zamenjati 5.000 židovskih otrok za 20.000 nemških ujetnikov. Himmlerja je mufti prepričal v nasprotno in otroci so umrli v plinskih celicah. 

Alija Izetbegović

Član enote Hadžar je bil tudi Husein Đozo, ki je bil prevajalec Josipa Broza Tita, na njegovih potovanjih po arabskih deželah. Bil je tudi redni profesor pri predmetu razlage Korana na Islamski teološki fakulteti, jugoslovansko javnost pa je razburkal, ko je leta 1968 podprl muftija Muhammeda Amina al Huseinija, pri njegovem pozivu na džihad proti Izraelu.

Husein Đozo s Titom in Mohammedom Amin al-Husseinijem (bela kapa) v enoti Hadžar (s črno kapo)

Alija Izetbegović je bil prvi predsednik predsedstva samostojne Republike Bosne in Hecegovine, hkrati pa je leta 1941 pomagal ustanoviti islamistično organizacijo Mladi muslimani, ki je bila oblikovana po vzoru Muslimanske Bratovščine. Alija Izetbegović je leta 1991 izdal ukaz za oblikovanje ”Zelenih baretk” in ‘‘Patriotske lige”, ki sta kasneje zrasli v Armado Bosne in Hercegovine. Sarajevski kriminalec Ramiz Delalić Ćelo je izjavil, da je prejel ukaz in obljubo po nagradi od Izetbegovića, če bo ubil več gostov na srbski poroki v Sarajevu pri Baščaršiji 1. marca 1992. To je tudi storil. Dogodek je pripeljal do nacionalnih vrenj v Bosni, policija pa je zavrnila preiskavo in aretacijo Delalića. Tako se je začela državna in religijska vojna v Bosni in Hercegovini, ki je trajala do leta 1995. 

Ramiz Delalić Ćelo

Med vojno je Alija Izetbegović sodeloval z islamskimi ekstremističnimi organizacijami, vključno z Osamo bin Ladnom, ki ga je osebno sprejel v Sarajevu leta 1994. Obisk Osame bin Ladna in njegovo srečanje z Izetbegovićem je odkril nemški novinar časopisa German Spiegel, Renate Flotau. Novinar je čakal na intervju pred pisarno Izetbegovića in tam naletel na Bin Ladna. Alija Izetbegović je obiskoval mudžahedine na bojišču in jih opogumljal v boju proti kristjanom, najprej Srbom, potem Hrvatom. Mudžahedini naj bi Izetbegoviću nosili trofeje v obliki odrezanih glav Srbov, katere je hranil v njegovi pisarni med tem, ko je služil kot predsednik. Večina povojnih zločincev Sarajeva, Musan Topalović, Ramiz Delalić, Jusuf Prazina, Ismet Bajramović in ostali, so bili redni gosti Izetbegovića, katerim je podaril dragocenosti ali denar, ko so zanj opravljali umazano delo. Izetbegović je vedel za koncentracijska taborišča za Srbe v Bosni in Hercegovini, ki so jih kontrolirali muslimani, vendar ni naredil ničesar, da bi jih preprečil.

Milan Kučan z Alijo Izetbegovićem in mudžahedin z odrezano glavo

Orožje je Bosni in Hercegovini preko Hrvaške prodajal oz. tihotapil Janez Janša, kljub embargu za področje Jugoslavije. O tem je pričal avstrijski preiskovalni novinar Richard Schneider in to opisal v knjigi z naslovom ”Kraj zločina: Hypo Alpe Adria”. Zgodbo mu je povedal francosko-hrvaški preprodajalec orožja Marin Tomulić, ki je dejal, da je Janez Janša za vsako pošiljko prejel 250.000 nemških mark podkupnine. Alija Izetbegović je ustanovil muslimansko stranko Stranko demokratične akcije, ki jo danes vodi njegov sin Bakir Izetbegović, ki je bil od leta 2010 do 2018 član predsedstva Bosne in Hercegovine.

Knjiga Kraj zločina: Hypo Alpe Adria in Bakir Izetbegović z emirjem Katarja Tamimom bin Hamad Al Thanijem in slovenskim premierjem Robertom Golobom 

Tamimom bin Hamad, financer džamije v Sloveniji z Janezom Janšo, na WEF-u in pri kraljici Elizabeti II.

Kakšno krinko bi lahko v humanitarnem delu skrivala Faila Pašić, nakazuje to, da je bila ena od organizatork ”protirasističnega shoda v podporo solidarnosti z begunci” leta 2015, ki je imel močan pridih panarabskih oz. panislamskih pogledov. Pred leti je Faila med konferenco v funkciji mladih muslimanskih aktivistov, ki jih je organizirala Islamska republika Iran, za palestinsko tiskovno agencijo Qods dejala:

”Iranska revolucija je muslimanske in arabske narode prežela s pozitivno energijo. Motivirala jih je za revolucionarna dejanja, ki jim pomagajo doseči njihove cilje.”

Omenjeno novičarsko omrežje Qods, s sedežem v Bejrutu, Libanonu, je med mladimi palestinskimi uporabniki interneta priljubljeno, zaradi prikazovanja posnetkov spopadov palestinskega konflikta in spodbujanja k vojni proti Izraelu. Ime omrežja Qods izhaja iz imena za odred ”Qods”, imenovano tudi ”Jeruzalemska sila”, kar predstavlja ime za prikrito krilo iranske revolucionarne garde (IRGC), ki je zadolžena predvsem za operacije na tujem. Organizirana je bila kmalu po Iranski revoluciji, njene aktivnosti pa so bile osredotočene na organiziranje, podporo in vodenje lokalnih sli v tujini za namen interesa IRGC in iranske klerikalne ustanove. 

Odred Qods

Po mnenju Pašić Bišićeve je islamska revolucija za preostali svet model, kako ”doseči spremembe, da muslimanske države postanejo bolj enotne in formirajo močno islamsko vlado”. Le tako bi se Islam lahko ”spopadel z izzivi, s katerimi se sooča ummet”. Ummet sicer pomeni skupnost vseh muslimanov in s tem muslimanskega sveta. Povedano drugače – gre za nekakšen globalni kalifat. Iranska revolucija, ki jo omenja Pašićeva, znana tudi kot islamska revolucija leta 1979, je bila revolucija, ki je spremenila Iran pod vodstvom šaha Mohameda Reze Pahlavija v islamsko teokratsko državo pod ajatolo Homeinijem. Svet, ki ga v ozadju promovira Pašićeva temelji na patriarhalni, neenaki družbi in religioznosti večjega dela populacije, kjer je moč verskih voditeljev od leta 1979, ustoličil vrsto zakonov, ki se nanašajo na Šeriat in šiitizem. Za Homeinija ”mora biti vse islamsko”. Ženske so tako tarče vrsto diskriminatornih ukrepov, ki omogočajo popolno moško kontrolo nad njihovimi telesi in življenji. Obvezna tančica je “utemeljena” z dejstvom, da so ženski lasje vir spolne provokacije.

Ženske se morajo zakrivati, da ne bi ”provocirale” moške

Agencija Qods je Pašićevo predstavila kot direktorico slovenske nevladne organizacije za ”medkulturni dialog med Vzhodom in Zahodom”. Na konferenci je Pašćeva govorila o vlogi in funkciji mladih muslimanskih aktivistov v procesu muslimanskega Gibanja Islamskega prebujenja. To nas vrne na začetek naše raziskovalne poti, ki je bila predstavljena v seriji člankov https://www.prebujanjezavesti.si/kategorija/islamizacija/ in vlogo Muslimanske bratovščine v načrtih psihopatske globalne elite. Potrebno je vedeti, da je prav omenjeno ”prebujenje” vplivalo na pritok velikega števila islamskih migrantov v Evropo in posledično na radikalizacijo muslimanov v Evropi.

Migranti vdirajo v Evropo

Začelo se je v 1950-ih, ko je v Savdski Arabiji kralj Faysal al-Saud, omogočil zatočišče tisočim pripadnikom Muslimanske bratovščine, ki so pribežali iz Egipta, Sirije in drugod. Ti begunci so promovirali svojo ideologijo, ko so zasedli ključne položaje v vladi, šolah in univerzah. V svoj način razmišljanja so vkomponirali tudi elemente ideologije saudske religijske kulture. Njihov cilj je vzpostavljanje ”Islamskega kalifata” ali ”imamata” med dvema islamskima sektama Sunitov in Šiitov. Gre za idejo politične povezave, ideje, ki jo je najbolj razširjala Muslimanska Bratovščina. To je očitno v sporočilih njenega ustanovitelja. Hasana al-Banne, še posebno v sporočilu 5. konference z naslovom ”Muslimanska Bratovščina in Kalifat”, kjer je dejal:

“Morda je bolje, da to raziskavo zaključimo tako, da predstavimo stališče Muslimanske bratovščine do kalifata in s tem povezanimi vprašanji ter da pokažemo prepričanja Muslimanske bratovščine, ki so, da je kalifat simbol islamske enotnosti in manifestacija korelacije med narodi islama. Poleg tega je to islamski obred, o katerem morajo muslimani razmišljati in biti nanj pozorni. Kalifu so v božji veri dodeljena številna pravila”.

Šah Reza Pahlavi z ženo in sinom ter ajatola Homeini

Vzporedno pristopu Muslimanske Bratovščine, so bila ustanovljena mnoga gibanja političnega Islama v muslimanskih državah. Še posebno v Iranu v 1950.-ih, ko je šiitski klerik Mujtaba Mirlohi, znan kot Nawab Safavi, ustanovitelj iranske fundamentalistične organizacije Fedayeen Islam, ki je podobna pristopu in organizaciji Muslimanska Bratovščina, postal njen član. To potrdi zgodnje povezave med političnimi islamskimi tokovi Egipta in Irana, ki so se začeli z obiskom Safavija v Egiptu. Z ajatolo Homeinijem sta obiskala Al-Banno leta 1939. Nawab Safavi sam je nekoč dejal: ”Kdo želi biti resnični Jafari (Šiit), bi se moral pridružiti Muslimanski Bratovščini”.

Mučenik in glavni ideolog Muslimanske Bratovščine Sayed Qutb in Nawab Safavi

Vsaka podpora je dobrodošla. Z donacijo preko aplikacije ”buy me a coffe”, ki se odpre s pritiskom na ikono kozarčka (levo spodaj), mi lahko pokloniš ”kavico”. Za to podporo mojemu delu se ti že vnaprej zahvaljujem. Namreč le z ozaveščanjem sebe in drugih, se lahko ločimo od nevednosti, ki v svojem objemu zla drži ta svet.