V zadnjem pol stoletja je religioznost na Zahodu, tudi na Vzhodu, v nazadovanju. Duhovnost je bila zamenjana za materializem, kar je posledica povečanja življenjskega standarda. Tukaj se vprašajmo zakaj je situacija drugačna na Srednjem Vzhodu? Kako to, da je judo-krščanska etika erodirala, islamska etika pa je doživela očiten ponovni razcvet? Odgovor leži v razumevanju načrta globalne elite, ki iz bazena islamskih fundametalistov hrani militantni Islam. Ta nato služi kot orodje za ustvarjanje nasilja in sili javnost v zahtevo po vzpostavitvi skupne svetovne vlade. Moč teh starodavnih elit je v strategiji, kjer prvo generacijo pritegnejo v poslušanje, drugo, da se bori in tretjo, da zmaga. Torej, če želimo razumeti kateri koli družbeni pojav, se moramo s svojo raziskavo vrniti vsaj tri generacije nazaj. Mi bomo temeljitejši in se bomo vrnili nazaj vse do zgodnjega srednjega veka.
Polmesec, simbol Islama
Začnimo pri dejstvu, da že več kot pol stoletja trajajoča izraelska okupacija Zahodnega brega, vključno z vzhodnim Jeruzalemom in Gazo, izvaja sistematično kršenje človekovih pravic Palestincev. Vse od okupacije leta 1967 so Izraelci z neusmiljeno politiko plenili zemljo, gradili ilegalna naselja in razlaščali prebivalce, ob nenehni diskriminaciji, kar je povzročalo ogromno trpljenja Palestincev, ki so jim zanikali njihove osnovne potrebe. Izraelska vojska ovira vsak aspekt dnevnega življenja okupiranih palestinskih območij. Ves čas odloča o tem kdaj in kako Palestinci potujejo v šolo, gredo v tujino, obiskujejo sorodnike, služijo za življenje, se udeležujejo protestov, imajo dostop do obdelovalnih površin ali celo dostop do elektrike in pitne vode. Gre za dnevno poniževanje, strah in zatiranje. Ljudje so celo svoje življenje talci Izraela, ki je razvil kompleksno mrežo vojaških zakonov za uničenje nasprotovanja svoji politiki. Tako so višji vladni uradniki, ki ji nasprotujejo, takoj označeni kot ”izdajalci”.
Pogoji življenja v Gazi
Znano je, da Izrael obvladuje sionizem, ki označuje politično gibanje Judov za krepitev nacionalne zavesti in za samostojno državo Izrael. Kot vemo, največje banke, vključno z ameriško centralno banko, ki zasužnjujejo svet na osnovi zadolževanja, vodijo sionistični židje: Rothschildi Londona in Berlina, Lazard Brothers iz Pariza, Israel Moses Seif iz Italije, Kuhn, Loeb&Co. iz Nemčije in New Yorka, Warburg &Co. iz Nemčije, Lehman Brothers iz New Yorka, Goldman Sachs iz New Yorka, Rockefeller Brothers iz New Yorka in ostale. Največji in najbolj vplivni lobi v ZDA je AIPAC, Ameriško izraelski komite za javne zadeve, med tem ko je večina v ameriškem kongresu podkupljena v namen interesov Izraela. A to je le tnalo na katerem kuje svoje načrte globalna elita, ki želi z žrtvovanjem Palestincev zanetiti konflikt svetovnih razsežnosti. Vendar pa se bomo v Izrael poglobili drugič.
Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump ob prisotnosti izraelskega premierja Banjamina Netanyaha podpisuje odlok, da prepoznavajo Golansko višavje kot območje Izraela (Bela hiša 25.3.2018)
Tako je na 7. oktober 2023 palestinska militaristična skupina Hamas začela ”presenetljiv” koordiniran napad na Izrael. Napad se je začel z raketnim obstreljevanjem z najmanj 3.000 raketami, ki so bile izstreljene iz Gaze, območja na vzhodni obali mediteranskega morja, ki meji na Izrael in Egipt. Tam na 365 kvadratnih kilometrih Gaze, živi 2 milijona Palestincev. Temu območju od leta 2007 vlada politična in militantna islamistična skupina Hamas in je pod blokado Izraela in Egipta ter je obravnavano kot ”zapor na prostem”. Ob napadu je okoli 2.500 palestinskih pripadnikov Hamasa prečkalo bariero med Gazo in Izraelom. Pri tem so napadli izraelske vojaške baze in masakrirali civiliste v sosednjih izraelskih skupnostih. Neoborožene talce in zajete izraelske vojake so odpeljali v Gazo, vključno ženske z otroci. Izrael je na napad odgovoril in uradno objavil vojno proti Hamasu in začel z obstreljevanjem Gaze. Hamas se je moral zavedati, da bo Izrael odgovoril disproporcionalno, kar bo povzročilo grozo nedolžnim Palestincem, še posebno otrokom. Zakaj izpostavljati nedolžne?
Izstreljene rakete Hamasa in povračilno bombandiranje Gaze s strani Izraela
S strani Hamasa uporaba Palestincev kot živega ščita ni sporno. Hamas namreč želi ”osvoboditi” Palestino, vendar pa njihov primarni cilj v resnici ni skrb za Palestince, ampak ustanovitev radikalne islamistične države. Ta organizacija je zloglasna po svojih usmrtitvah, avtomobilskih bombah in ostalih terorističnih dejanjih, pa vendar je prav neverjetno, da je lahko presenetila Izrael, ki je znan po svoji vrhunski obveščevalni mreži in najnaprednejši vojaški opremi. Videti je, da je namen konflikta, da se sproži val ogorčenja in besa v islamski skupnosti, kar bi pripeljalo do nasilja in prelivanja krvi v Evropi. Ta načrt se je počasi pripravljal z islamizacijo Evrope, kjer so migranti že preplavili in še vedno preplavljajo večja mesta. Sedaj so pripravljeni na poziv svojih verskih voditeljev na ‘‘džihad’‘, sveto vojno muslimanov, ki jo bodo usmerjali na civilno prebivalstvo in ne na skorumpirane vlade in pripadnike globalne elite. Vsekakor ni naključje, da je Islam že nekaj časa najhitreje rastoča vera na svetu. V Nemčiji so najhitreje rastoči Salafisti, radikalna veja Islama, ki zavrača demokracijo in svobodo, hkrati pa želi uvesti šeriatsko pravo. Seveda ves problem leži v indoktrinaciji muslimanov, ki tako kot verniki ostalih religij, podpirajo skorumpirane religijske voditelje.
Gaza
Ti verniki in njihovi voditelji podpirajo terorizem in si ne priznajo svoj agresiven in osvajalski karakter, ki je plod nerazumevanja svoje lastne vere. Tako podpirajo zahteve za oprostitev bombnih napadalcev, nasilnike, ki ubijajo civiliste in otroke po šolah, ulicah, trgovinah, javnem prevozu in lažne svete vojne, lažni džihad v imenu Korana. Da vse to ne bi spregledali obstajajo avtoritarni režimi v muslimanskih državah, ki so s podporo zahodnih držav in njihovih tajnih služb, oblikovali in reorganizirali mnoge teroristične organizacije. Med njimi je bila Al-Kaida najpomembnejša in najhujša. Za njo, njene voditelje in ustanovitelje, vse vojne, ki se odvijajo v islamskem svetu, niso nič drugega, kot odvratni, umazani posli, k z vero in verskimi interes nimajo nič skupnega. Prav zaradi tega se vse zgodbe o usodi islamskega sveta vrtijo okoli Al-Kaide in ISIS, kot simbolov strahu in terorizma.
Pripadnika ISIS
Tukaj gre za postavljanje čustvenega odra, ki ima namen ustvariti konflikt globalnih razmer. Kot vemo je tako, da ko človeka preplavijo čustva, še posebno če so pripeta na njegova verska prepričanja, je njegova sposobnost razmišljanja okrnjena, nezmožnost dojemanja širše slike je takrat skorajda popolna. Terorizem se je v zadnjih 15 letih spremenil in postal bolj krvav. Dokumentiranih je bilo več kot 61.000 dejanj terorizma, ki so zahtevala 140.000 žrtev. Od začetka 21.st. je bilo devetkratno povečanje pri številu smrti zaradi terorizma, ki so iz 3.230 leta 2000, narasle na 32.685 v letu 2014. To je posledica spremembe terorističnih tarč, katere sedaj niso več uradniki, varnostno osebje, policija in vojska, ampak civilisti.
Teroristični napadi na civiliste
Da z vrha globalne elite vse ves čas poteka usklajeno, nam pove že podatek, da je v 1970.-ih Izrael, posredno več let finančno podpiral Hamas. Izrael je takrat Hamas uporabljal kot ”protiutež” napram Palestinski osvobodilni organizaciji (PLO). Uporaba konkurentne verske alternative je bil neposreden poskus razdelitve in oslabitve podpore močni sekularni PLO. To dokazujejo dokumenti United Press International, ki so jih ti pridobili iz Inštituta za protiterorizem s sedežem v Izraelu. Ti pričajo tudi o tem, da se je Hamas razvil iz celic Muslimanske bratovščine, ki je bila ustanovljena leta 1928 v Egiptu. A o njej več kasneje.
Muslimanska Bratovščina in člani Hamasa
Islamistična gibanja so bila slabotna in speča v Izraelu in Palestini, vse do Šestdnevne vojne leta 1967, kjer je Izrael premagal svoje arabske sovražnike. Izrael je zavzel Sinaj, stari Jeruzalem, Zahodni breg in Golansko višavje. S tem je svoje ozemlje povečal kar za štirikrat. Po letu 1967 gre velik del uspeha Hamasa oz. Muslimanske bratovščine pripisati aktivnostim beguncem v Gazi. Temelj uspeha islamskih gibanj je bila impresivna družbena, verska, izobraževalna in kulturna infrastruktura, imenovana Da’wah, ki je lajšala stiske velikega števila palestinskih beguncev, zaprtih v taboriščih in mnogih, ki so živeli na robu preživetja. Družbeni vpliv je rastel v politični vpliv, najprej v Gazi, potem pa na Zahodnem bregu.
Jeruzalem
Sredstva za gibanje Da’wah so prišla iz držav proizvajalk nafte in direktno in posredno iz Izraela. PLO je bila sekularna in levičarska organizacija, ki je promovirala palestinski nacionalizem, Hamas pa je želel vzpostaviti tranzicijsko državo pod vladavino Islama, nekakšno različico Homeinijevega Irana. Islamistično gibanje se je začelo širiti po revoluciji v Iranu, ko se je pojavil oborožen odpor Izraelu v južnem Libanonu ob podpori iranske paravojaške in teroristične organizacije Hezbolah. Naslednji faktor rasti Hamasa je dejstvo, da je PLO svojo bazo operacij prestavil v Bejrut v 1980-ih in omogočil večanje vpliva Hamasa, ki je rastel po številu in nasilju. Skupina je od nekdaj sprejemala doktrino oboroženega boja, vendar pa doktrina ni bila prakticirana, ob tem pa islamistične skupine niso bile podvržene zatiranju kot ostale skupine, kot je npr. Fatah, politična in vojaška organizacija znotraj PLO. Z zmagoslavjem Homeinijeve revolucije v Iranu in z rojstvom terorističnega Hezbolaha, podprtega s strani Irana v Libanonu, je Hamas začel pridobivati na moči v Gazi in Zahodnem bregu s pomočjo terorizma, kot upora izraelski okupaciji.
Pripadniki PLO
Glede na prej omenjene dokumente je bil Hamas legalno registriran v Izraelu leta 1978 s strani šejka Ahmeda Yassina, duhovnega vodje gibanja, kot islamistično združenje pod imenom Al-Mujamma al Islami, ki je razširilo svojo bazo podpornikov in simpatizerjev s pomočjo religijske propagande in socialnega dela. Ahmed Yassin se je pridružil Muslimanski bratovščini, ko je študiral na Univerzi Al-Azhar v Kairu, ki je tesno povezana z omenjeno organizacijo.
Ahmed Yassin je bil ubit leta 2004 s strani izstrelka, ki je priletel iz izraelskega helikopterja, ko je bil peljan iz molitve v Gazi. Napad, ki je ubil tudi devet njegovih telesnih stražarjev je bil mednarodno obsojen, njegovega pogreba pa se je udeležilo 200.000 Palestincev
Seveda pa se temeljna mreža moči svetovne elite sestoji iz skritih družb in organizacij, kot je npr. prostozidarstvo. Tako so tudi korenine Muslimanske bratovščine prepletene s prostozidarstvom. Namreč, do leta 1957 je bilo v Egiptu okoli 70 masonskih lož, ki so bile posejane preko vsega Egipta. Voditelji nacionalistov in stranke Wafd, so bili prostozidarji, prav tako mnogi člani parlamenta in vojske. Dva izmed njih sta bila Jamal al-Din al-Afgani in Mohammed Abdou. Al-Afgani je bil, preden se je pojavil v Egiptu, premier Afganistana in aktivist v Iranu in Rusiji. Obravnavan je kot ustanovitelj političnega pan-islamističnega gibanja, ki je znano kot Salafiyya oz. Salafi gibanje.
Jamal-Din al-Afgani v različnih ”preoblekah” in Salafi džihadisti danes
Al-Afgani je javno sicer pozival proti britanskemu imperiju, hkrati pa je zagovarjal modernizacijo muslimanskega sveta. Preden je bil izgnan iz Egipta je postal pomembna figura na Univerzi Al-Azhar, v Kairu. Skozi življenje je al-Afgani večkrat obiskal London in obnavljal vezi s svojimi masonskimi kolegi. Ko je umrl je zapustil veliko količino političnih in religijskih zapisov, ki so oblikovali osnovo za kasnejša islamska gibanja. Njegov pomemben učenec je bil Mohammed Abduh, veliki mufti Kaira in sodnik vrhovnega sodišča. Kot tak je bil obravnavan kot ”papež Islama”, hkrati pa je bil masonski Veliki mojster Združene lože Egipta. Na mesto velikega muftija ga je postavil vladajoči britanski guverner lord Cromer. Njegovo polno ime je bilo Eyelyn Baring. Bil je pomemben član angleške prestižne bančniške družine Baring, ki je obogatela s trgovino z opijem na Kitajskem in Indiji.
Lord Cromer, Mohammed Abduh in logo banke Barings
John Baring rojen kot Johann Baring je začetnik dinastije Baring v Veliki Britaniji (gesta skrite roke!)
Lord Cromer je namestil svojega prijatelja šejka Abduha z namenom, da spremeni zakon, ki je prepovedoval bančništvo. Ko je postal veliki mufti, je uporabil zelo liberalno in kreativno razlago Korana, da je izdelal vrzel, ki je dovoljevala prepovedano prakso oderuštva. Britanske banke so nato imele svobodo prevlade v Egiptu. Šejk Abduh je imel dva učenca, ki sta bila pomembna za nadaljevanje Salafi gibanja. Eden je bil šejk Ahmad Abd al-Rahman al- Banna, ki je bil oče Hasana Al-Banne, drugi pa Mohammed Rashid Rida, prostozidar, ki je postal dober prijatelj šejka Abduha in urednik časnika The Lighthouse oz. Svetilnik. To glasilo Salafi gibanja je bilo prvič objavljeno leta 1897, Rida pa je ostal njegov urednik 47 let. Rida se je gibal tudi znotraj britanskega kroga vplivnežev in njegov časnik je zrcalil britanski pogled na Otomanski imperij. Slavil je prostozidarsko gibanje Mladi Turki, po I. Svetovni vojni pa je obsodil turško nacionalno revolucijo pod Ataturkom.
Mohammed Rashid Rida
Ustanovitelj Muslimanske bratovščine je bil prostozidar imenovan Hassan al Banna, rojen leta 1906, ki se je razvil pod vplivom treh Salafi reformatorjev: Afghanija, Abduha in Rida. Njegov oče je bil študent Abduha, medtem ko je bil al-Banna pod vplivom Rashida Ride. Do svojega 21 leta je bil Banna predstavljen voditeljem organizacije Al-Manar, katerega je ustanovil Rida, z začetkom 1920, pa se je začel redno dobivati in razpravljati z Rido. Preko Rida je al-Banna razvil svojo opozicijo zahodnemu vplivu v Egiptu v namen ”čistega Islama”, kar pomeni preoblečeno verzijo vahabizma. Danes ime Al-Manar (pomeni svetilnik) nosi libanonska satelitska televizijska postaja povezana s skupino Hezbolah in je registrirana kot Al-Manar. Ta samopoimenovana ‘Postaja odpora’ je v svojem psihološkem bojevanju proti sionističnemu sovražniku, državi Izrael, glavno orodje Hezbolahovega načrta za širjenje njihovega sporočila arabskemu svetu.
Islamski center Al Manar
Po smrti Ride leta 1935 je bilo obnovitev islamističnega gibanja položeno v Muslimansko bratovščino al-Banne. Eden glavnih dejavnikov življenja al- Banne je bilo prostozidarstvo. Sam je od mladih let eksperimentiral z različnimi religijskimi sektami in političnimi skupinami, nato pa postal član Muslimanske bratovščine. Leta 1927, po tem ko je diplomiral na univerzi je bil postavljen za učitelja arabščine v Ismailiyyi. To mesto je bilo glavno mesto britansko okupirane cone in glavni štab britanskega podjetja Suez Canal Company. Hasan al-Banna je tam leto kasneje ustanovil Muslimansko bratovščino. Suez Canal Company je pomagalo priskrbeti sredstva za izgradnjo prve mošeje Muslimanske bratovšine leta 1930. Deset let kasneje je imela Muslimanska bratovščina 500.000 članov. Ta dramatična ekspanzija se je lahko zgodila le s pomočjo Britancev in al-Banne, ki je neumorno gradil ustanovo z aktivizmom in masovno komunikacijo. Zgradil je kompleks masovnega gibanja, ki je imelo podobo sofisticiranih vladnih struktur, sekcij zadolženih za širjenje idej med kmeti, povezavami z islamskim svetom, prevajanjem, časopisi in specialne komisije za pravne in finančne zadeve.
Zgradba podjetja Suez Canal Company v Port Saidu (Suez nazaj brano je Zeus)
Muslimanska bratovščina, ki je bila ustvarjena s pomočjo britanske obveščevalne službe, je bila povezana preko Freye Stark, britansko-italijanske raziskovalke in popotnice, ki je za svoje zasluge prejela naslov ”dama” v redu ”Poveljnice reda britanskega imperija”. Med drugim je obiskala tudi dolino ”Assasinov” oz. morilcev, kar je opisala v knjigi The Valleys of the Assassins. Torej, videti je, da je bila Muslimanska bratovščina le podružnica britanskega prostozidarstva. V Egipt je prišlo prostozidarstvo z zavojevanjem Napoleona, ko je leta 1798 francoski general Kleber, francoski mason in vrhovni poveljnik Napoleonove vojske ustanovil Ložo Izide. Tako je v Egiptu dominiralo francosko masonstvo, do prihoda britanskih lož s strani britanske okupacije. Med prostozidarji je bilo veliko število pomembnih Egipčanov, seveda ob britanskih vladarjih in aristokratih, ki so okupirali deželo. V bistvu so egipčanski monarhi od Khedive Ismaila do kralja Fouada, postali častni Veliki mojstri, na začetku svojih režimov.
Freya Stark in njena knjiga ”Doline morilcev”
Tako kot prostozidarstvo je bila Muslimanska bratovščina ustanovljena kot dobrodelna organizacija, vendar pa je za razliko od prostozidarstva, kjer dovoljujejo vstop članov vseh ver, Muslimanska bratovščina usmerjena specifično na Islam. Gre za masonstvo rezervirano za muslimane. Tako kot prostozidarstvo je bila Muslimanska bratovščina zavezana skrivnostnosti in vodena v piramidni strukturi poveljevanja. Vojaki na dnu niso imeli idejo, kakšni so resnični cilji voditeljev na vrhu. Muslimanska bratovščina je bil ustanovljena s pomočjo in odobritvijo Britancev, vendar pa se je izkazalo, da je tako popularno in masovno gibanje težko kontrolirati. Egipčanski ljudje so gojili globoko zamero do Britancev in ta občutek je dominiral Muslimanski bratovščini. Z delovanjem kot le dobrodelna in religijska organizacija je prenehala v poznih 1930-ih, ko je vstopila na področje politike za podporo upora palestinskih Arabcev proti Britancem, ob povečanemu priseljevanjem judovskim migrantov. Tako je bil v času II. Svetovne vojne, al-Banna začasno aretiran s strani pro-britanskega režima, ker je dovolil, da mu je organizacija ”ušla izpod rok”.
Al Banna na ramenih svojih privržencev
Po II. Svetovni vojni je bil al-Banna eden najmočnejših voditeljev v Egiptu. Znašel se je v boju za premoč proti monarhiji in sekularni stranki Wafd v Egiptu. Njegova organizacija je bila videti najbolj militantna, radikalna in nevarna. Leta 1948 so bili člani Muslimanske bratovščine vpleteni v umor policijskega poveljnika v Kairu. Premier Nuqrashi Pasha je izdal objavo, ki je zahtevala razpustitev Muslimanske bratovščine. Zaprli so vse štabe in veje, njihova sredstva pa so bila zaplenjena. Na stotine članov je bilo aretiranih in zaprtih in organizacija je poniknila v podzemlje. Nekaj tednov kasneje je bil Nuqrashi Pasha ubit s strani Bratovščine. Na 12. februar 1949 pa je egipčanska skrita policija ubila Hassana al-Banna.
Mahmoud Fahmy El-Noqrashy Pasha in kralj Faruk
Leta 1950 je vlada izpustila člane Bratovščine in preklicala prepoved, vendar pa je bila Bratovščina prisiljena obstati preko drugih egipčanskih društev, skupin in organizacij. Ko je monarhija počasi ugašala in odmikala od Britanije, sta se pojavili dve skupini, ki sta odločali o usodi Egipta, Svobodni oficirji in Muslimanska bratovščina, vojska in fundamentalisti. Vojska je prednjačila, še posebno po smrti al-Banne in tako se je pojavil Nasser, ki je popeljal Egipt na neodvisno pot. Najprej je Bratovščina podpirala vojsko in poskusi so bili, da se vključijo v vlado, vendar je podcenjevala moč vojske in zahtevala preveč. Po tem ko je Nasser zmagal v tekmi z generalom Naguibom, ga je Bratovščina želele ubiti. Na koncu so pozaprli na tisoče članov Bratovščine in skoraj vse njene voditelje, izmed katerih so šest usmrtili.
Mohammed Naguib in Gamal Abdel Nasser
Ta razhod je tlakoval pot v nov odnos med Muslimansko bratovščino in obveščevalnimi službami Britanije in Amerike. A učinkovitost Bratovščine je ostal zatrt s strani Nasserja, čeprav so ti večkrat poskusili z atentatom nad njim. Mnogi bežeči člani so bili dobrodošli v Londonu, kjer njihova prisotnost ostaja vse do danes, drugi pa so se prestavili v Sirijo, Jordanijo in Savdsko Arabijo. Tako je al-Banna ustanovil največjo moderno islamsko gibanje. Bil je znan po reku: ”Za naše načrte potrebujemo tri generacije. Eno da posluša, drugo da se bori in eno da zmaga.” Po njegovi smrti so se pojavili drugi voditelji, ki so nadaljevali z inštrukcijami vernikov znotraj militantnega fundamentalističnega Islama. Eden izmed njih je bil tudi Sayed Qutb.
Sayed Qutb
Qutb je postal prepoznan kot glavni ideolog Muslimanske bratovščine. Njegovo obsežno pisanje je opravičevalo današnji radikalni Islamizem. Muslimani redko sprejemajo radikalni Islam, brez da bi prebral nekaj kar je napisal Qutb. Sayed Qutb je bil prav tako prostozidar, vendar se Bratovščini ni pridružil pred smrtjo al-Banne. Kritik zahoda je postal po tem ko je živel v ZDA, nato pa se je vrnil v Egipt in sprejel fundamentalizem. Znotraj Bratovščine je napredoval zelo hitro in služil kot njihov ambasador v Siriji in Jordaniji. Oče pakistanskega islamističnega gibanja je bil Abul Ala Maududi, ki je postal direktor Islamic Institute of Research v mestu Lahore. Ko je Pakistan postal država je nasprotoval britansko sponzorirani vladi in pristal v zaporu. Ob tem, da je napisal okoli 80 knjig je ustanovil organizacijo Jamaat-e Islami oz. Islamska družba. Maududi in njegova skupina so ohranjali bližnje stike z Muslimansko bratovščino. Same sebe so videli kot vejo istega gibanja. V enem obdobju je Muslimanska bratovščina videla Maududija kot legalnega naslednika al-Banne in Qutba. Zadnji izmed islamskih ideologov je Iranec po imenu Ali Shariati, ki predstavlja še eno povezavo med islamskim gibanjem in prostozidarstvom saj je bil sam prostozidar. Prav tako je bil prostozidar tudi njegov oče Muhammad Taqi Shariati, ki je bil tudi agent vzhodne divizije britanske obveščevalne službe. Ali Shariati je bil rojen leta 1934 in odraščal v senci svojega očeta, ki je vodil revolucionarni islamski Center for the Propagation of Islamic Truth.
Abul Ala Maududi in Ali Shariati
Ženeva je bila od nekdaj uporabna baza Muslimanske bratovščine, vendar pa je glavni štab v Londonu. Vodja tam je Salem Azzam, sorodnik Abdela Rahmana Azzama. Salem Azzam je postal vodja Islamic council of Europe, ki je bil oblikovan v Londonu leta 1973 v sodelovanju s Saidom Ramadanom. Svet je usmerjal Muslimansko Bratovščino iz Maroka do Pakistana in Indije, preko kontrole stotin religijskih centrov zahodne Evrope in preko njih, tisoče fundamentalističnih študentov in muslimanske duhovščine Srednjega Vzhoda in Evrope. Leta 1978 je bil ustvarjen Islamic Institute for Defense Technology (IIDT) za namen podpore islamske revolucije. V Londonu je bil organiziran seminar, ki je bil voden v sodelovanju z NATO. Vodil ga je Salem Azzam in člani Islamic Council of Europe.
Salem Azzam
Pakistan in Afganistan sta bila na vrhu agende in IIDT je pomagal koordinirati velike pošiljke orožja, ki so podpirale napore Muslimanske bratovščine na Srednjem Vzhodu. Zunaj Egipta je Muslimanska Bratovščina uspešno ustvarjala številne organizacije, ki so bile predstavljene kot spoštljive in nenasilne. V Egiptu pa je Muslimanska Bratovščina ostala predana zavzemanju za prevrat režima in ustanovitve islamske države s pomočjo terorizma. Ko je Anwar Sadat postal predsednik Egipta leta 1970 je začel s kampanijo odmika države od Nasserjeve prosovjetske politike in se povezal z Zahodom. Njegov največji nasprotnik je bila Arabska socialistična združena stranka. Sadat se je pobotal z Muslimansko Bratovščino, da bi pritisnil na arabske socialiste in utrdil svoj režim. Tako je iz zapora spustil na stotine članov Muslimanske bratovščine.
Leta 1989 je vojska Muslimanske Bratovščine, mudžahedini, potisnili sovjetsko vojsko iz Afganistana in se potem razcepila. Ena frakcija je postala Al Kaida, ki jo je vodil Savdijec šolan v Muslimanski bratovščini, po imenu Osama bin Laden. Ayman al-Zawahiri se je pojavil kot številka dve v Al Kaidi, njegov brat Muhammad al-Zawahiri, pa naj bi se skrival na Kosovo in usmerjal muslimanske napade v Srbiji in Makedoniji. Egipčanski predsednik Sadat je bil umorjen med vojaško parado v Kairu. Njegov morilec je bil Khaled Islambuli, ki je bil kasneje usmrčen. Njegov brat Ahmad Shawqi al-Islambuli je zapustil Egipt in se pojavil v Pakistanu, kjer je pomagal vzpostaviti tihotapsko mrežo. Kasneje je delal z Osamo bin Ladnom v Sudanu pri vzpostavljanju vojaške baze v Somaliji.
Osama bin Laden in Ayman al-Zawahiri
Potrebno se je zavedati, da Muslimanska bratovščina ni eden fanatični šejk z nekaj deset sledilci, niti mule in ajatole, ki vodijo celotna gibanja. Resnična Muslimanska bratovščina so tisti, katerih roke so umazane s poslom ubijanja in požiganja. To so skrivnostni bankirji in finančniki, ki stojijo izza zavese. To so člani starih turških, arabskih ali pakistanskih družin, katerih genologije jih postavljajo v elitno oligarhijo sveta. Njihovi posli so prepleteni s posli in obveščevalnimi organizacijami evropske elite, še posebno z britansko. Tako vidimo, da od trenutka ko se je v Egiptu pojavila Muslimanska bratovščina, pa vse do danes, ko se je ta razvila v največjo in najvplivnejšo islamsko preporodno organizacijo 20.st. ni bilo veliko naključij. Robert Dreyfuss opisuje, v knjigi Hostage to Khomeini, odkrit pogled na izvor nastanka Muslimanske bratovščine:
”Muslimanska bratovščina je stvaritev Londona, oblikovana kot nosilec prapora starodavne, anti-religijske (poganske) heretike, ki je zastrupila Islam od ustanovitve Islamske skupnosti s strani preroka Mohameda v sedmem stoletju. Predstavljajoč islamski fundamentalizem, organizacija imenovana Muslimanska bratovščina (v arabščini Ikhwan al-Muslimum), je bila uradno ustanovljena v Egiptu leta 1928, s strani britanskega agenta Hasana al-Banne, sufijskega mistika. Danes, Muslimanska bratovščina tvori streho pod katero cvetijo gostujoča fundamentalistična Sufi, Sunni in radikalna Šiitska bratstva in organizacije. ”
Robert Dreyfuss: Hostage to Khomeini
Ustanovitelj Muslimanske bratovščine, Hasan al-Banna, prvi sin spoštovanega šejka, ki je bil tudi ustanovitelj in vodja lokalne mošeje. Hasan je pri svojih 12 letih znal Koran na pamet in ustanovil organizacijo znano kot Društvo za moralno vedenje. Kmalu je ustvaril še eno skupino, Društvo za oviranje prepovedanega. Bil je predan musliman in pri svojih 16-ih je vstopil v islamsko šolo, da bi postal učitelj. Kot najstnik je postal tudi član redu Sufijev, ”Reda bratstva Hasafiyya”. V resnici je bila njihova prava religija gnostični kult Izmailov, preko katerega so si delili skupno zgodovino z okultnimi bratstvi na zahodu. Prav tistimi, iz katerih so izvirali tudi nacisti, a to je že druga zgodba o kateri drugič. Kdo so Izmaili pa naslednjič v ”Načrtovan trk civilizacij” (2.del).
Muslimanska sekta Izmaili in njihov verski voditelj, imam Aga Khan
Vsaka podpora je dobrodošla. Z donacijo preko aplikacije ”buy me a coffe”, ki se odpre s pritiskom na ikono kozarčka (levo spodaj), mi lahko pokloniš ”kavico”. Za to podporo mojemu delu se ti že vnaprej zahvaljujem. Namreč le z ozaveščanjem sebe in drugih, se lahko ločimo od nevednosti, ki v svojem objemu zla drži ta svet.
wpDiscuz