Vse kar je v temu obdobju medijsko odmevnega ustvarjajo ljudje, ki so bili v otroštvu žrtve raznoraznih zlorab. To so ljudje, ki so zaradi težkega odraščanja izgubili stik s srcem. Mnogim izmed njih so bile vloge dodeljene že otroštvu, s tem namenom so bili tudi vzgajani. Greta Thunberg (tipičen primer), Angela Merkel, Janez Janša … in mnogi drugi. Mnogi med njimi so sirote, kar pomeni, da je imel sistem odprte roke pri njihovi vzgoji. Nekateri pa so že rojeni v družinah, ki imajo prepoznavne politične povezave in povezave z raznoraznimi organizacijami, ki se odkrito ukvarjajo s programiranjem človeške zavesti.
Glede na “usodo”, ki je doletela te duše, jih nimamo pravice obsojati, kljub temu, kako krute stvari počnejo. Obstaja pa OGROMNA razlika med obsojanjem in postavljanjem mej. Živimo namreč v svetu, kjer ti ljudje direktno in zavestno škodujejo vsem nam. Iz spoštovanja do sebe smo dolžni vsem škodljivim vplivom iz okolice odločno postaviti mejo, brez obsodb in brez poseganja v njih z odvzemom prostosti itd. Vse to se da učinkovito urediti tako, da jim enostavno ne pustimo blizu, v našo bližino in/ali v našo skupnost. Ti ljudje pogosto zasedajo izredno pomembne državne funkcije, v obliki poslancev, predsednikov, kanclerjev, kraljev, ministrov itd. S svojimi funkcijami še posebej vplivajo na vse nas, na naša življenja in na naše temeljne svoboščine.
Najučinkovitejši način po zakonih narave je distanca od teh ljudi
Postavljanje meja skozi naravne zakone pa se nam zdi precej zahtevno, včasih tudi nemogoče, saj so nas skozi izobraževalni sistem vzgajali, da je “prepovedano” razmišljati izven okvirjev. Raziskovanje izven šolskih učbenikov in manipulativnih virov literature so omejili s posmehovanjem in poniževanjem. S tem so nam umetno vcepili način delovanja in tako se večini ljudi zdi že samoumevno slediti sistemu. Poleg tega imajo občutek, da je narobe razmišljati drugače, s svojo glavo in raziskovati zunaj tipičnih okvirjev. Tako so nam najbolj pristne in naravne rešitve neopazne, ali pa se nam zdijo napačne.
Rešitev labirinta je odmik proti nebu
Če želimo učinkovito postaviti meje tem ljudem, pa moramo narediti točno to – začeti razmišljati izven okvirjev, saj smo neuspešno preizkusili že praktično vse možnosti znotraj obstoječega sistema. Ugotovili smo, da je to labirint, ki je postavljen v njegovo korist. Morda je ta labirint zaprt, ali pa se nam le zdi, da je brez poti, ki bi vodila iz njega. A kot pravi Rumi:
Zakaj ostajamo v zaporu, ko pa so nam vrata široko odprta?
Edina prava pot iz tega labirinta je “odmik proti nebu” – šele takrat se nam prikaže njegova razsežnost in pot do svobode. Po mojem mnenju je edina odrešilna pot torej ‘pot neba’. Nebo je brezmejno, brez skritih poti in brez skritih pasti, svetloba pa osvetljuje vse njegove “kotičke”. Svetloba nam osvetljuje tudi rešitev, ki je tako preprosta in tako svetla, da nam zaslepi oči in tako jo pogosto s težavo opazimo.
Že v prejšnjem članku sem omenil, da je distanca od sistema po mojem mnenju edina prava rešitev za številne probleme, ki se dotikajo naših življenj v temu sistemu. Skozi večletne izkušnje smo se prepričali, da je kakršnokoli izmikanje sistemu znotraj že obstoječega le začasna rešitev, ki jo bo sistem prej kot slej kaznoval z denarno kaznijo ali pa celo z zaporom. Takšni triki se bodo prej kot slej usmerili proti nam kot bumerang.
Narava pa ima svoje zakonitosti in sistemska pravila ne veljajo NIČ. V naravi imamo vsi enake možnosti in pravice, da jemo in svobodno živimo. Nihče si ne more lastiti večjih površin, kot jih dejansko potrebuje za življenje. Nihče ne more pojesti več, kot dejansko lahko poje. In kar je najpomembneje, v naravi nihče ne more prisiliti nekoga, da zase naredi nekaj, kar bi mu lahko škodovalo. Človek je edino bitje na tem planetu, ki si nekaj lasti – celo življenja drugih živih bitij. S tem, ko nas prisiljujejo k cepljenju, se dobesedno postavljajo v vlogo lastnikov naših življenj. Če želimo svobodno živeti v skladu z zakoni narave in univerzuma, je po mojem mnenju edina pot ta, da ustvarimo sistem, ki nam bo to omogočal. Ugotovili smo že, da obstoječega sistema ne moremo spreminjati. Lahko pa ustvarimo novega, ki bo postavljen po zakonih narave. To bo sistem, kjer bo vsak imel dovolj vsega, kar potrebuje za preživetje.
Ustvarimo novo državo po zakonih narave
Edina pot iz zanke, ki se nam počasi, ampak vztrajno zateguje okoli vratu, je po mojem mnenju ta, da ustvarimo državo, kjer bomo ukinili vse, kar je bilo v trenutnem sistemu krivično postavljeno. Več kot trideset let smo imeli priložnost za izkušanje delovanja samostojne države in ogromno smo se lahko iz tega naučili. Sistem sestavljamo ljudje in tudi bodočega bomo. Nisem samo jaz tisti, ki bom ustvarjal bodoči sistem in tudi ne tisti, ki bi komurkoli želel pametovati s svojim pisanjem. Nov sistem bomo sestavljali vsi, to pomeni, da bomo vsi imeli priložnost graditi sistem iz svojih izkušenj. Vse, kar počnem je le to, da svoje ideje in vizije predstavljam vam, da jih bomo v bodoče lahko realizirali skupaj. Sem mlad vizionar, katerega sistem ni zmogel ujeti v svoje okvirje – kvečjemu mi je kdaj celo škodoval, da sem skozi svoje izkušnje lahko izkusil krivice, ki jih ustvarja.
Zdaj pa je čas, da združimo moči in raznolike izkušnje ter na drugačnih temeljih postavimo novo pravično državo!
wpDiscuz