Projekt: DRŽAVA

Po zakonih narave do nove pravične države

Vse kar je v temu obdobju medijsko odmevnega ustvarjajo ljudje, ki so bili v otroštvu žrtve raznoraznih zlorab. To so ljudje, ki so zaradi težkega odraščanja izgubili stik s srcem. Mnogim izmed njih so bile vloge dodeljene že otroštvu, s tem namenom so bili tudi vzgajani. Greta Thunberg (tipičen primer), Angela Merkel, Janez Janša … in mnogi drugi. Mnogi med njimi so sirote, kar pomeni, da je imel sistem odprte roke pri njihovi vzgoji. Nekateri pa so že rojeni v družinah, ki imajo prepoznavne politične povezave in povezave z raznoraznimi organizacijami, ki se odkrito ukvarjajo s programiranjem človeške zavesti. Glede na “usodo”, ki je doletela te duše, jih nimamo pravice obsojati, kljub temu, kako krute stvari počnejo. Obstaja pa OGROMNA razlika med obsojanjem in postavljanjem mej. Živimo namreč v svetu, kjer ti ljudje direktno in zavestno škodujejo vsem nam. Iz spoštovanja do sebe smo dolžni vsem škodljivim vplivom iz okolice odločno postaviti mejo, brez obsodb in brez poseganja v njih z odvzemom prostosti itd. Vse to se da učinkovito urediti tako, da jim enostavno ne pustimo blizu, v našo bližino in/ali v našo skupnost. Ti ljudje pogosto zasedajo izredno pomembne državne funkcije, v obliki poslancev, predsednikov, kanclerjev, kraljev, ministrov itd. S svojimi funkcijami še posebej vplivajo na vse nas, na naša življenja in na naše temeljne svoboščine. Najučinkovitejši način po zakonih narave je distanca od teh ljudi Postavljanje meja skozi naravne zakone pa se nam zdi precej zahtevno, včasih tudi nemogoče, saj so nas skozi izobraževalni sistem vzgajali, da je “prepovedano” razmišljati izven okvirjev. Raziskovanje izven šolskih učbenikov in manipulativnih virov literature so omejili s posmehovanjem in poniževanjem. S tem so nam umetno vcepili način delovanja in tako se večini ljudi zdi že samoumevno slediti sistemu. Poleg tega imajo občutek, da je narobe razmišljati drugače, s svojo glavo in raziskovati zunaj tipičnih okvirjev. Tako so nam najbolj pristne in naravne rešitve neopazne, ali pa se nam zdijo napačne. Naučili so nas, da brez pomisleka sledimo sistemu. Rešitev labirinta je odmik proti nebu Če želimo učinkovito postaviti meje tem ljudem, pa moramo narediti točno to – začeti razmišljati izven okvirjev, saj smo neuspešno preizkusili že praktično vse možnosti znotraj obstoječega sistema. Ugotovili smo, da je to labirint, ki je postavljen v njegovo korist. Morda je ta labirint zaprt, ali pa se nam le zdi, da je brez poti, ki bi vodila iz njega. A kot pravi Rumi: Zakaj ostajamo v zaporu, ko pa so nam vrata široko odprta? Edina prava pot iz tega labirinta je “odmik proti nebu” – šele takrat se nam prikaže njegova razsežnost in pot do svobode. Po mojem mnenju je edina odrešilna pot torej ‘pot neba’. Nebo je brezmejno, brez skritih poti in brez skritih pasti, svetloba pa osvetljuje vse njegove “kotičke”. Svetloba nam osvetljuje tudi rešitev, ki je tako preprosta in tako svetla, da nam zaslepi oči in tako jo pogosto s težavo opazimo. Že v prejšnjem članku sem omenil, da je distanca od sistema po mojem mnenju edina prava rešitev za številne probleme, ki se dotikajo naših življenj v temu sistemu. Skozi večletne izkušnje smo se prepričali, da je kakršnokoli izmikanje sistemu znotraj že obstoječega le začasna rešitev, ki jo bo sistem prej kot slej kaznoval z denarno kaznijo ali pa celo z zaporom. Takšni triki se bodo prej kot slej usmerili proti nam kot bumerang. [preberise page-id=”1809″] Narava pa ima svoje zakonitosti in sistemska pravila ne veljajo NIČ. V naravi imamo vsi enake možnosti in pravice, da jemo in svobodno živimo. Nihče si ne more lastiti večjih površin, kot jih dejansko potrebuje za življenje. Nihče ne more pojesti več, kot dejansko lahko poje. In kar je najpomembneje, v naravi nihče ne more prisiliti nekoga, da zase naredi nekaj, kar bi mu lahko škodovalo. Človek je edino bitje na tem planetu, ki si nekaj lasti – celo življenja drugih živih bitij. S tem, ko nas prisiljujejo k cepljenju, se dobesedno postavljajo v vlogo lastnikov naših življenj. Če želimo svobodno živeti v skladu z zakoni narave in univerzuma, je po mojem mnenju edina pot ta, da ustvarimo sistem, ki nam bo to omogočal. Ugotovili smo že, da obstoječega sistema ne moremo spreminjati. Lahko pa ustvarimo novega, ki bo postavljen po zakonih narave. To bo sistem, kjer bo vsak imel dovolj vsega, kar potrebuje za preživetje. Ustvarimo novo državo po zakonih narave Edina pot iz zanke, ki se nam počasi, ampak vztrajno zateguje okoli vratu, je po mojem mnenju ta, da ustvarimo državo, kjer bomo ukinili vse, kar je bilo v trenutnem sistemu krivično postavljeno. Več kot trideset let smo imeli priložnost za izkušanje delovanja samostojne države in ogromno smo se lahko iz tega naučili. Sistem sestavljamo ljudje in tudi bodočega bomo. Nisem samo jaz tisti, ki bom ustvarjal bodoči sistem in tudi ne tisti, ki bi komurkoli želel pametovati s svojim pisanjem. Nov sistem bomo sestavljali vsi, to pomeni, da bomo vsi imeli priložnost graditi sistem iz svojih izkušenj. Vse, kar počnem je le to, da svoje ideje in vizije predstavljam vam, da jih bomo v bodoče lahko realizirali skupaj. Sem mlad vizionar, katerega sistem ni zmogel ujeti v svoje okvirje – kvečjemu mi je kdaj celo škodoval, da sem skozi svoje izkušnje lahko izkusil krivice, ki jih ustvarja. Zdaj pa je čas, da združimo moči in raznolike izkušnje ter na drugačnih temeljih postavimo novo pravično državo! PROSTOR ZA TVOJE IDEJE

Read more

Ali sta spoštovanje in distanca od oblasti rešitev za devetnajst mesecev neuspešnih bojev zoper CO*ID krizo?

Devetnajst mesecev neuspešnih uporov zoper co*id ukrepom priča o tem, da nekaj počnemo narobe. Ni narobe to, da se upiramo. Morda je težava le v tem, da smo do sedaj uporabljali napačne strategije za doseganje našega cilja, SVOBODE. Ves ta čas se vrtimo okrog enakega vzorca – želimo spremeniti nekoga drugega, nekaj, kar je močno prisesano na svoje mesto kot parazit, ki zajeda živo bitje. Paraziti v “svobodni” Sloveniji so vsi ljudje, ki iz kakršnihkoli razlogov zavestno podpirajo in soustvarjajo krivičen sistem. Večina ljudi se oklepa starega zaradi zadolženosti, ki so si jo oprtali na ramena iz strahu pred izgubo. Vendar pa si je zadolženost v večini primerov ustvaril posameznik zaradi pohlepa, zavisti ali tekmovalnosti in zato mora vsak sam prevzeti odgovornost, ki ne gre v škodo drugim. Kot pravi knjiga [psi] – v pravični družbi vlada ljubezen, ta pa ne pozna pohlepa, zavisti ali pretirane tekmovalnosti. CO*ID krizo začnimo reševati pri sebi Dve leti se že vrtimo v istem vzorcu – želimo spreminjati ‘nekoga drugega, ki ga vnašem primeru predstavlja ‘sistem države’. To skupnost sestavljamo mi kot prebivalci te države in ljudje, ki so zaposleni v državnem sistemu (državna uprava, javna uprava, občine, zdravstveno osebje, policisti …). Sistem države v večini primerov sestavljajo ljudje, ki imajo od njega določene koristi, katerih se oklepajo kot pijanec plota. V primeru co*id plandemije je glavna korist denar, ki ga sistem zlorablja skozi mehanizem podkupovanja. Vpleteni okoriščeni posamezniki se  pogosto tudi radi pohvalijo, da na svoje delovno mesto ne hodijo delati, ampak hodijo le v službo.  Gre za sistem krivičnih pravil, ki koristijo le peščici ljudi. Ko želimo spremeniti obstoječi sistem, tako naletimo na neprestopljivo oviro – na ljudi, ki se z vsemi silami oklepajo koristi, ki jim predstavljajo vrednoto v njihovem svetu. A tukaj gre za vrednoto, ki ni v skladu z naravnimi zakoni. Obstoječi sistem z našim denarjem bogato nagrajuje poslušne služabnike, ki zaradi koristi sodelujejo pri izvajanju genocida nad sodržavljani, pod pretvezo, da pač nujno ‘potrebujejo plače’ … V dveh letih smo se prebujeni državljani neštetokrat v množičnem številu javno izrazili, da ne sprejmemo teh ukrepov. V pravični državi, kjer ima oblast ljudstvo, bi morala obveljati pravila, ki jih sprejme ljudstvo, ne pa nekaj posameznikov, ki sedijo v parlamentu in se imajo za “bogove” pod pretvezo, da predstavljajo glas ljudstva. Ta pravila bi morala obveljati tudi, če teh odločitev ljudstvo ne sprejme z referendumi, ampak jih izrazi s peticijami ali s shodi na javnih trgih. V pravični skupnosti veljajo pravila, ki jih sprejme večina Državo predstavlja ogromna skupnost, ki ji vladajo pravila. Slednjih bi se morali – če jih sprejme večina, držati vsi. V sedanji državi ukrepov v zvezi s co*idom kot ljudstvo nismo nikoli sprejeli. Ukrepe je sprejela le nekaj procentov ljudi, ker so nasedli manipulaciji, preostala skupnost ljudi pa se z njimi nikoli ni strinjala. Mnogi so se jim bili primorani iz strahu podrediti in posledično so  pristali na ce*lj*nje. Mnogo ljudi se je iznajdljivo “ce*ilo mimo”., mnogo pa nas je takšnih,  ki se tem ukrepom ne bomo podredili niti s tovrstnimi triki. Zavedajte se, da smo takšni NEUKLONLJIVI LJUDJE V VEČINI! To smo dokazali, ko nas oblast niti z milijardami evrov, ki so jih vložili v podkupovanje in propagando, niti z ustrahovanjem pravičnih znanstvenikov in pravičnih javnih uslužbencev, ni uspela pokoriti. Nas, NEUKLONLJIVIH, NEOMAJNIH, NEPOKORLJIVIH in NEPOPUSTLJIVIH ljudi je več kot MILIJON, izvajalci terorja so pa v manjšini! Milijon enotnih in združenih ljudi pa z lahkoto dela čudeže. Oblast se tega dobro zaveda, zato je  je znanost spremenila v sodobno religijo, ki močno razdeljuje ljudi na vernike v obstoj ko*ida in »vernike« (tako nas globalisti tretirajo) v obstoj zloglasne teorije zarote – plandemije. Oblast ne spoštuje volje ljudstva Oblast ni sprejela odločitev po volji večine prebivalcev naše skupnosti. To pomeni, da ne spoštuje nas in naše volje. Ravnali smo pravično, ker smo se izrazili, da želimo spremembe, zato nam nihče ne more očitati, da smo bili tiho in, da nismo povedali, kaj želimo. Z miroljubnim javnim izražanjem smo izkazali spoštovanje do delovanja sistema in hkrati nestrinjanje z dogajanjem v naši državi. Če oblast ne sprejme odločitev, ki smo jih sprejeli kot večina, to pomeni, da nas ne spoštuje. Vendar, če želimo ustvariti skupnost, kjer je medsebojno spoštovanje ena izmed glavnih vrednot, potem moramo uporabiti pristop reševanja, ki hkrati spoštuje odločitve obstoječega sistema in zagotavlja tudi spoštovanje nas samih. Spoštovanje drugih pomeni, da sprejmemo morda celo njihove neetične odločitve, vendar le, dokler njihove odločitve ne posegajo v nas in nam ne škodujejo. Ko pa nam njihove odločitve začnejo škodovati, smo se iz spoštovanja do sebe dolžni upreti tako, da izrazimo svoje nestrinjanje.. Ker naše nestrinjanje ni bilo sprejeto,  smo iz spoštovanja do sebe dolžni najti druge rešitve, ki pa jih moramo začeti iskati pri sebi. Kaj je rešitev CO*ID krize, ki ne posega v obstoječi krivični sistem? Spoštovanje obstoječega sistema je ključnega pomena za našo svobodo, ato ne pomeni, da moramo upoštevati zahteve, ki nam jih je sistem podal. Spoštovanje pomeni, da se odmaknemo, oziroma distanciramo od sistema, ki nas zasužnjuje. To pa pomeni, da lahko ustvarimo svoj sistem, ki bo pravičen in zgrajen po zakonih narave. Slednji zakoni so absolutni, kar pomeni, da ko bodo enkrat postavljeni, jih skoraj da ne bomo rabili spreminjati. saj se narava z evolucijo spreminja zelo počasi, naša družba pa je le njen podaljšek. Takšen sistem bo tudi ekonomsko učinkovit, ker bo enostavno razumljiv za slehernega človeka, njegovo delovanje bo pa ekonomsko ugodno in poenostavljeno. Človeška civilizacija bi se morala zgledovati po naravi, kajti narava obstaja že od nekdaj in je brez ce*iv in religiozne “znanosti” preživela do danes. Bolj kot poznamo delovanje narave, bolj harmoničen in pravičen sistem lahko ustvarimo za sebe. Obstoječi sistem je kot gnilo jabolko, ki ne bo nikoli več sveže Preoblikovanje obstoječega sistema je nesmiselno. Gnilega jabolka ni nikoli več mogoče narediti svežega, pa če si še tako velik alkimist ali čarovnik.. Teoretično bi bilo to mogoče le, če bi znali potovati v času nazaj, to pa zopet vodi v religiozne postavitve in prelaganje odgovornosti na višjo silo. Če želimo znova osvojiti svobodo, bomo morali prestopiti program prelaganja odgovornosti na druge in začeti reševati stvari sami, pri sebi. Rešitev je morda bolj preprosta, kot se na prvi pogled zdi. Država je ena velika skupnost, v kateri sobivamo. Skupnosti pa so lahko tudi manjše in lahko delujejo dokaj neodvisno od državnega sistema. Ko se skupnosti dovolj razširijo in, ko se v skupnostih združuje vedno večje število ljudi, se lahko ustvarijo avtonomni sistemi, ki v skladu z ustavo delujejo vedno bolj v smeri neodvisno od države. ‘Društva’ so neke vrste skupnosti, ki imajo po ustavi pravico do samostojnega upravljanja. Največje slovensko društvo je Gasilska zveza Slovenije, ki ima več kot 160.000 članov. Trik je v tem, da določena pravila v društvu sprejme dovolj veliko število ljudi,saj lahko s tem društvo na določeni točki doseže kapacitete mikro države. Ustanovitev države ni pogojeno s številom prebivalcev, vendar pa je za zagotovitev ustreznega kadra in izvajanja volje ljudstva smiselno imeti veliko število članov. Ko se bo namreč začela ideja o novi državi intenzivno realizirati, bomo deležni močnih pritiskov iz obstoječe države, kajti njim ni v interesu, da se država dodatno razdeli, saj je majhne skupnosti mnogo težje nadzorovati. Zato je tudi načrt globalistov glede NWO (nove svetovne ureditve) tak, da se vse države združijo pod eno svetovno vlado, ki jo bodo nadzorovali s pomočjo umetne inteligence in ‘pametnih’ mest. Ustvarimo novo državo Po zakonih narave, si nihče ne bi smel ničesar lastiti, še najmanj pa življenj drugih bitij. Če bi se ravnali po zakonih narave, bi se lahko kadarkoli odcepili od sistema in postavili povsem neodvisno skupnost, v kateri bi živeli po svojih pravilih. Dejstvo pa je, da v današnji družbi to ni izvedljivo niti v najbolj idealnih pogojih. Na srečo ustanovitev nove države priznava mednarodno pravo. Obstaja tudi uradni dokument Raziskovalno-dokumentacijskega sektorja Državnega zbora Republike Slovenije (https://fotogalerija.dz-rs.si/datoteke/Publikacije/Zborniki_RN/2017/Postopki_priznavanja_novih_drzav.pdf) o postopkih priznavanja novih držav, ki pravi:   Za nastanek in obstoja države morajo biti, v skladu z določbami 1. člena konvencije iz Montevidea o pravicah in obveznostih držav, izpolnjeni naslednji pogoji: stalno prebivalstvo, definirano ozemlje, vlada, sposobnost vstopati v odnose z drugimi državami. Iz tega sledi, da ustanovitev nove države niti ni tako nemogoče, kot se zdi, saj je to po mednarodnem pravu dejansko tudi izvedljivo. Bolj kot se bo razkrivala resnica o namerah in načrtih globalistov in težji, kot bodo pogoji za bivanje v današnji državi, bolj smiselna in izvedljiva se bo zdela ideja o novi državi. Več ljudi kot boverjelo v to idejo, bolj se bo ustvarjala energija, ki bo podpirala ta proces.              

Read more