Pedofilska mreža

Otroška zloraba: V ozadju afere Baričevič

Vse opisano je plod špekulacije in nič od napisanega ni resnično, razen tistega kar je. Namen predstavljenega je ozaveščanje in zgolj ozaveščanje. Mnogi bodo ob zapisu padli v obsojanje, vendar pa je dobro vedeti, da pri duhovno naravnani osebi ne bi smeli imeti prostora za obsojanje. Sam stremim k temu, da ne obsojam in da moje raziskovanje temelji le na iskanju resnice. Resnica nikoli ne obsoja, ampak samo je. To pa seveda ne pomeni, da se strinjam z dejanji. Ne, ravno nasprotno. Torej, bralec, bodi pozoren na procese in čustva, ki se ob branju odvijajo v tebi. Poskušaj ne obsojati oseb, le dejanj. Ko bo družba nekoč ozavestila kaj se počne izza odrov moči, bomo lahko postavili mejo in skupaj dejali odločni ne. 

Torej, bilo je 2. februarja 2010, ko je življenje izgubil dr. Sašo Baričevič, katerega so do smrti pogrizli njegovi psi. Takrat so najbolj ključne informacije, med njimi analiza DNK, ki so jo našli na vrtu hiše, ostale nerazkrite. Verjetno bi analiza DNK potrdila pričevanja, da pokojni v trenutku smrti ni bil sam. Takrat naj bi iz kraja dogodka z veliko hitrostjo odpeljal avtomobil, kar naj bi posnele nadzorne kamere. Posnetki so bili kasneje ”neuporabni”. Na ulici se je govorilo tudi o poškodovani roki odvetnika Mira Senice, ki je po dogodku s svojo partnerico in notranjo ministrico Katarino Kresal odpotoval v St. Moritz.

Sašo Baričevič, Miro Senica in Katarina Kresal

Dogodek je v tistih dneh in času po njem zelo odmeval v javnosti, zaradi političnih spopadov, bojem s preiskovalnimi in pravosodnimi organi, zakrivanji, spletkami, prevarami in zarotami. Baričevič je bil namreč znanec mnogih politikov, umetnikov in estradnikov. Preiskava primera se je ves čas zapletala, na koncu pa se je v kazenskem postopku znašla višja državna tožilka Dragica Kotnik, zaradi izročitve zaupnih tožilskih dokumentov. Vse obtožbe so bile kasneje zavržene, v njen suzpenz pa je bil vpleten tudi Goran Klemenčič, ki je kasneje postal minister za pravosodje.

Nina Zidar Klemenčič komentirala govorice o domnevni ločitvi

Goran Klemenčič z ženo Nino Zidar Klemenčič

Saša Baričevič je imel znance in prijatelje v vladi, sodiščih, tožilstvu, policiji, gospodarstvu, glasbeni industriji,… Tudi nekdanji predsednik vlade Borut Pahor je javno povedal. da ga je osebno zelo dobro poznal. Tako je od kmetijskega ministra zahteval, da Milana Pogačnika operejo vsakršne krivde. Pacient dr. Saše Baričeviča je bil tudi nekdanji predsednik Danilo Türk, z njim pa je v Grčiji dopustovala nekdanja Pahorjeva vodja kabineta Simona Dimic. Ta je kasneje postala vodja administracije v odvetniški pisarni Čeferin in generalna sekretarka Konjeniške zveze Slovenije. Baričevičeva prijateljica je bila Pogačnikova desna roka Sonja Bukovec. Po poročanju TV Slovenija pa naj bi Baričevičevo sestro Deo, dobro poznala tudi tožilka Branka Zobec Hrastar, ki je na začetku usmerjala preiskavo glede smrti Baričeviča.

V afero naj bi bili vpleteni tudi generalni direktor Policije Janko Goršek, direktor Generalne kriminalistične uprave Aleksander Jevšek, pravosodni minister Aleš Zalar, kmetijski minister dr. Milan Pogačnik in predsednik Kinološke zveze Slovenije Blaž Kavčič. Ves dogodek niti ne bi bil tako odmeven, če ne bi policisti na prizorišču našli nekaj deset centimetrov dolg umetni penis s pasom za pripenjanje okrog bokov. Preko umetnega penisa naj bi bil nataknjen kondom, kar je kazalo na spolno zlorabo psov. Baričevič, ki je umiral v bolečinah pa naj bi bil gol. Tako je na kraj zločina prišel tudi veterinarski inšpektor Uroš Andrenšek, ki je bil prepričan, da je šlo pri dogodku za mučenje živali. Sam naj bi dejal: ”Videl sem umetni penis, opazil vidne spremembe na pasjih anusih in še isti večer poklical dežurnega patologa, naj bo pri obdukciji pozoren prav na vse.”

V poročilu obdukcije psov je bilo zapisano:

“Sluznica rektuma in anusa petletnega Atlasa sta močno zadebeljeni, v končnem segmentu rektuma, tik ob anusu, je bilo več raztrganin, anus je bil širok 6 centimetrov. Šestletni Atos je imel analno odprtino delno odprto (1,5 centimetra), raztrganine v začetnem delu sluznice rektuma. Nič bolje je očitno ni odnesla desetletna Joy. Njen vzdolžno odprt rektum je bil enakomerno širok (8,2 centimetra), anus pa širok 6,8 centimetra. (vir:rtvslo.si).”

Eden izmed Baričevičevih bulmastifov

Tukaj se moramo malo ustaviti in vsaj površno podučiti o področju na katerega smo stopili. Temu področju strokovnjaki pravijo bestialnost, ki naj bi se razlikovala od zoofilije. Zoofilija predstavlja ljubezensko oz. erotično privlačnost do živali, kože ali živalske dlake, bestialnost pa je korak naprej in označuje spolni odnos med človekom in živaljo. Zoofilija v zgodovini človeštva ni redek pojav in starogrški pisec Herodot je pisal o obrednem spolnem občevanju Egipčank s kozami za zagotavljanje plodnosti. Prav tako poznamo veliko primerov grške mitologije, kjer se božanstva preobrazijo v žival za namen občevanja s človekom. V Rimu in Egiptu so se ženske višjih slojev samozadovoljevale s kačami.

Relief na templju Khajuraho, Lakshmana

V Sloveniji je ”zoofilija” prepovedana z zakonom (15. člen Zakona o zaščiti živali in 341. člen Kazenskega zakonika) in velja za mučenje živali. Čeprav to področje velja za velik tabu v Sloveniji naj bi v Sloveniji obstajalo kar nekaj spletnih strani, kjer se pogovarjajo in opravičujejo seks z živalmi. Leta 2011 je bil na slovenski spletni strani z imenom Intimate Medicine Slovenija objavljen intervju z moderatorko slovenskega zoofilskega foruma. Na njem naj bi bilo registrirano 4200 uporabnikov, aktivnih naj bi jih bilo nekaj sto. Moderatorka je opozorila, da je zmotno prepričanje javnosti, da gre za ”neizobražene ljudi iz podeželja”. Saša Baričevič vsekakor ni bil neizobražena oseba iz podeželja. Tudi njegovi kolegi in člani Lions Kluba in Združenja Yes ne.

Saša Baričevič in ”družba”

Zabave članov združenja Yes je nekoč na vrtu svoje hiše gostil tudi Miro Senica, ki je bil Baričevičev odvetnik in urejal zadeve pri primeru, ko so bulmastifi napadli mimoidočega Stanislava Megliča. Takrat je na poziv odvetniške pisarne Senica, oceno enega od psov naredil Rajko Rotner, stric Katarine Kresal. Ocenil je, da bi bilo za psa zelo koristno, da se vrne v domače okolje. Tudi nekaj mesecev kasneje je Rotner s kolegico Alenko Černe, drugemu nevarnemu bulmastifu Joy, izdal vzrejno dovolilnico. Černetova je bila kasneje predsednica posebne strokovne komisije in je podpisala vrnitev bulmastifov. O resničnih informacijah glede afere je kritično poročal le manjši del slovenskih medijev. Le malo njih je omenjal vpletenost notranje ministrice Katarine Kresal in Mira Senice. Novinar Luka Perš je zapisal, da je bil Senica na kraju zločina in bil celo poškodovan. Senica naj bi potem iskal zdravniško pomoč v sosednji Avstriji. Njegovo vlogo v aferi je po pričanju novinarja Mitja Lomovška, zakril kriminalist Anton Šoštarič.

/media/www/slike.old/novice/tema01.jpg

Obremenilno informacijo naj bi odkrila novinarska ekipa 24ur, vendar je telefonski klic na uredništvo preprečil njeno objavo. Luka Perš je na Twitterju razkril, da so se hujše zlorabe psov dogajale na vikendu Baričeviča v vasi Javor blizu Ljubljane. Tam naj bi bile velike pasje počitniške hišice z garderobami in klimatskimi napravami. Posestvo je obdano s kamnito škarpo, za katero je našel izvajalca in nadzoroval dela nekdanji šef Udbe, Janez Zemljarič. Dela je izvajalo državno Podjetje za urejanje hudournikov. Skrivnostna skupina mednarodnih žvižgačev trdi, da imajo zbrano gradivo, tudi posnetke iz razvratnih zabav in orgij s skrivnostnega vikenda Baričeviča. Prav tako naj bi imeli fotografije iz Švice, kamor sta se po aferi zatekla Kresalova in Senica.

Posestvo Baričeviča in Janez Zemljarič z Milanom Kučanom

Kasneje so se pojavile tudi informacije, da je Janez Zemljarič dan po smrti Baričeviča šel v kliniko Barsos po določene dokumente, ki bi lahko ogrozili omrežje globoke države. Saša Baričevič je bil večinski lastnik zasebne ljubljanske klinike Barsos, ki jo je vodil bivši generalni direktor UKC Ljubljana, Simon Vrhunec, ki je mimo zakona o javnem naročanju nabavil za okoli 70 milijonov evrov zdravstvenega materiala. Tako v UKC-ju, kot v kliniki Barsos je Vrhunca obiskoval Janez Zemljarič. V kliniko je hodila ljubljanska elita, zato je verjeti, da so bile njihove kartoteke povod obiska Mire Senice oz. Janeza Zemljariča. Oba naj bi se tam pojavila po napadu psov na Baričeviča. Takrat je kliniko vodila solastnica Cvetka Dragoš Jančar, ki je zanikala, da bi bil Senica poškodovan.

Branko Djurić Đuro in Tanja Ribič obiskujeta kliniko Barsos, Zala Djurić Ribič

Seveda pa je razumevanje ozadja Baričevič veliko širše in poglobljeno. To odkriva strukturo moči in osnovo na kateri sloni celotna struktura lokalne in globalne elite. Tukaj nas raziskava vodi v temačne hodnike, ki pripovedujejo o skritem prakticiranju satanističnih ritualov in orgij. Ti vključujejo od pedofilije, spolnega občevanja z živalmi, žrtvovanja živali in ljudi, vse do kanibalizima. Tisti, ki pozna človeško zgodovino razume, da so bile te aktivnosti del skritih izročil raznovrstnih kultov in obredov že od začetka človeške civilizacije. To, kar pa ne razume večina ljudi pa je to, da so se te prakse ohranile vse do danes in da jih prakticirajo vladajoče elite tega sveta. Le zakaj bi bilo v Sloveniji drugače? 

Kot vemo je bil dr. Saša Baričevič rojen kot Maja Baričevič, ki si je kasneje spol spremenil s pomočjo hormonske terapije, vendar na operacijo, ki bi mu ženske spolne organe spremenili v moške ni šel. Transspolnost je krovni izraz za vse spolne identitete, ki temeljijo na neujemanju spolne identitete z biološkim spolom. Transspolnost je po ”Mednarodni klasifikaciji in sorodnih zdravstvenih težav WHO, zavedena kot duševna in vedenjska motnja v podpoglavju ”Motnje spolne identitete”. Danes se vse bolj zavedamo kdo je WHO in tako nas ne preseneti, da je leta 2019 WHO transspolnost odstranila s področja duševnih bolezni. Zamenjala jo je diagnoza ”spolna neskladnost med mladostniki in odraslimi”, po novem uvrščena v poglavje o stanjih povezanih s spolnim zdravjem.

Za Sašo Baričeviča so bili ”njegovi psi kot njegovi otroci”

Če je imel Saša Baričevič motjo spolne identitete, potem se lahko vprašamo od kod je ta izvirala. Danes je ugotovljeno, da travma spolne zlorabe pusti na otroku velike posledice, še posebno glede spolne identitete. V Novi Zelandiji so naredili študijo, ki je zajemala 13.000 ljudi. Od teh je bilo 98% heteroseksualnih, 2% pa so se uvrščali v različne spolne kombinacije, glede na to s kom in kaj počnejo pri svoji spolnosti. Zanimali so jih tisti, ki so navedli različne travmatične dogodke v otroštvu (spolni napad, posilstvo, nasilje,..). Od 2% travmatiziranih je bilo 85% homoseksualcev, med tem, ko je bilo od 95% netravmatiziranih  le 5% homoseksualcev. To pomeni, da je bilo travmatiziranih za 4100% več homoseksualcev kot pri netravmatiziranih. Zanimivo je, da so samo zgoraj navedene travme povezane s kasnejšo homoseksualnostjo, ostale travmatične izkušnje (nenadna smrt ljubljene osebe, resna bolezen v otroštvu, prometna ali druga nesreča) so samo neznatno povezane s homoseksualnostjo. Druga študija iz leta 2009 je pokazala, da je bilo 74% biseksualcev spolno zlorabljenih kot otroci ( https://stream.org/yes-childhood-sexual-abuse-often-contribute-homosexuality/). Tukaj se tako lahko legitimno vprašamo ali je bil Saša Baričevič oz. ali je bila Maja Baričevič v otroštvu žrtev spolnega napada?

The Trauma Of Childhood Sexual Abuse

Seveda ta tematika potrebuje veliko več prostora, vendar pa je bil namen tega opisa ta, da lažje razumemo kaj se je dogajalo v aferi Baričevič. Torej, če se vrnemo na začetek Saše Baričeviča, potem vidimo, da sta bila njegova starša, profesor na Medicinski fakulteti v Ljubljani, dr. Jože Baričevič in režiserka Marija Šeme Baričevič. Ali sta morda bila ona tista, ki sta v otroštvu zlorabljala Majo Baričevič, kar jo je pripeljalo do spremembe spola? Jože Baričevič je bil član Ozne in Udbe, ter bil sodnik v povojnih sojenjih, kar pomeni, da je po vsej verjetnosti izvajal nasilje nad drugimi oz. bil tudi sam izpostavljen nasilju. Ob tem je moral poznati tudi Kučanovega svetovalca Zdenka Roterja, prav tako oficirja Ozne in člana Udbe. Zdenko Roter pa je bil po ”naključju” stric Baričevičeve partnerke zdravnice Zore Roter, lastnice bulmastifov, ki naj bi umrla po ”padcu po stopnicah”.

Dr. Jože Baričevič in Marija Šeme Baričevič

Mama Saše Baričeviča je bila Marija Šeme Baričevič, igralka in pionirka televizijske režije, ki je bila več kot 40 let zaposlena na RTV Slovenija. Svojega poklica se je kot štipendistka učila v Rimu, v studiih Cinecittà. Tam so delali Frederico Fellini, Roberto Rossellini, Luchino Visconti, Sergio Leone, Bernardo Bertolucci, Francis Ford Coppola, Martin Scorsese in Mel Gibson, ki danes veliko govori o spolni zlorabi in žrtvovanju otrok v filmski industriji. Rim je bil zaradi studjev Cinecitta poimenovan kot ”Hollywood na Tiberi”. Zanimivo je, da je studie leta 1937 ustanovil Benito Mussolini, vodila pa sta jih njegov sin Vittorio in vodja kina Luigi Freddi, pod sloganom ”Il cinema e l’arma piu forte” oz. ”Kino je najmočnejše orožje”. No in sedaj pridemo do zanimivega ”naključja”. Studii Cinecitta so odprli tematski park Cineccita World, ki ga je zasnoval Dante Feretti, dobitnik treh Oskarjev. Obiskovalci vstopijo v park skozi žrelo Moloka, starodavnega boga, kateremu so žrtvovali otroke.

Cinecittà World - BeyondRoma

Vhod v tematski park skozi žrelo Moloka

Tako lahko vidimo, da sta oba starša primerna kandidata za ”inicialno programiranje” Saše Baričeviča. Če je imel Saša Baričevič ”svoje pse rad kot svoje otroke”, potem bi to pojasnilo njegove spolne odnose z njimi. Namreč, če je bil zlorabljen s strani staršev, potem drugega odnosa ni poznal, prepoznal in zmogel. Od kod sta vzorec dobila starša oz. starš ne vemo. Intergeneracijska travma  je teorija, da se travma nasledi, ker obstajajo genetske spremembe v DNK-ju osebe. Spremembe zaradi travme ne poškodujejo gena, spremenijo pa funkcije gena. Na Harvardu ugotovili, da zloraba v otroštvu pušča molekularne brazgotine na DNK spermi žrtve. Raziskava je odkrila razlike v kemičnih sledeh znotraj genskega zapisa pri tistih, ki so bili zlorabljeni v otroštvu. Tako so lahko ločevali zlorabljene od nezlorabljenih. V vzorcu 34 moških, ki so sodelovali v dolgoletnemu raziskovanju, je 22 pretrpelo neko vrsto zlorabe. V njihovih vzorcih sperme so identificirali 12 področij DNK, ki so žrtvam dosledno prikazovale spremembo strukture. Tako se ta ”brazgotina” prenaša na naslednjo generacijo. 

Intergenerational Trauma, Healing, And Resiliency - Crisis & Trauma Resource Institute

Predaja vzorcev skozi generacije

Naj ponovno opomnim, da je pot razkrivanja pot razumevanja in kakršno koli obsojanje tukaj nima prostora. Namen raziskovanja je odkrivati resnico in ozaveščanje samega sebe. Tukaj je pomembno, da smo pozorni na svoje občutke, ki nas pripenjajo na negativna čustva. Od kod izhajajo? Zakaj so tukaj? To seveda ne pomeni, da odobravamo določeno vedenje oz. početje, ampak da pri postavljanju mej ne obsojamo nikogar. Na to moramo biti še posebno pozorni. Seveda se nas trpljenje nemočnih dotakne, vendar pa se to dotakne naše bolečine, ki je že v nas. Naše misli in naša dejanja morajo biti usmerjena v pozitivne smeri, v rešitve, ki izhajajo iz razumevanja in ljubezni. Seveda pa je to proces in ta vsekakor ni enostaven. A sedaj je skrajni čas, da pretrgamo verige bolečine, ki so zaznamovale generacije in še danes oblikujejo našo resničnost.

Vsaka podpora je dobrodošla. Z donacijo preko aplikacije ”buy me a coffe”, ki se odpre s pritiskom na ikono kozarčka (levo spodaj), mi lahko ”častiš kavico”. Iskrena zahvala za podporo mojemu delu in razkrivanju resnice.

 

 

 

 

 

 

 

4.6 9 glasovi
Ocena članka
Naroči se
Obvesti me o
guest
6 Komentarjev
Starejše
Novejše Največkrat glasovano
Inline Feedbacks
Poglej vse komentarje
6
0
Zanima me kaj meniš. Komentiraj! :) x
Copy link