Ogromne vetrne turbine ali vetrne elektrarne, danes predstavljajo heroje gibanja za ”zeleno energijo”, kot eden izmed obnovljivih virov energije, za katerega se odločajo vlade po vsem svetu. Te porabljajo na milijone in milijarde davkoplačevalskih evrov za subvencioniranje njihove gradnje in uporabe. Toda zaradi visokih stroškov vzdrževanja, visoke stopnje okvar in nihajočih vremenskih razmer, ki vplivajo na proizvodnjo energije, so vetrne turbine drage in neučinkovite. Po svetu so ponekod že odpravljene, v Sloveniji pa jih korporacije preko skorumpiranih politikov vsiljujejo še naprej. Pred kratkim smo lahko zasledili, da je v teku postopek državnega prostorskega načrta za polje vetrnih elektrarn Ilirska Bistrica (https://www.ilirska-bistrica.si/objava/993036).
Prostorski načrt vetrnih turbin v Ilirski Bistrici
Ljudje se po večini ne zavedajo, da stroški vzdrževanja in delovanja vetrnih turbin daleč presegajo minimalno moč, ki jo te proizvedejo. Zaradi tega na mnogih najbolj priljubljenih območjih vetrnih elektrarn, nastajajo grobišča vetrnih turbin. V Kaliforniji je na ”tisoče zapuščenih vetrnih turbin posejalo pokrajino kalifornijskih ‘velikih treh’ lokacij vetrne energije, ki vključujejo Altamont Pass, Tehachapin in San Gorgonio, ki veljajo za najboljša vetrna mesta na svetu,” piše Andrew Walden iz American Thinker. V najboljših vetrovnih točkah na svetu je bilo več kot 14.000 turbin preprosto zapuščenih. In tako je resnica ta, da investiranje v obnovljive vire skrči ekonomski produktivni potencial. To potrjuje modeliranje neto ničelne vrednosti Mednarodne agencije za energijo (IEA). Njihova neto ničelna pot predvideva, da bo svetovni energetski sektor leta 2030 zaposloval skoraj 25 milijonov ljudi več, uporabil 16,5 bilijona dolarjev več kapitala in zavzel dodatno ozemlje v skupni velikosti Kalifornije in Teksasa za vetrne in sončne elektrarne ter skupno velikost Mehike in Francije za bioenergijo – vse za proizvodnjo 7 % manj energije!!
Profesor Ross McKitrick iz Univerze Guelph pravi:
”Vsi argumenti, ki so jih navedli za zakon o zeleni energiji, so se res izkazali za lažne, ko smo jih natančno preučili. Rekli so, da bo izboljšal gospodarstvo, zmanjšal emisije onesnaženega zraka in nadomestil energijo na premog. In težava je že pri prvem, saj ne bo izboljšal gospodarstva, ker to, kar počnejo, je zamenjava električne energije, katere proizvodnja stane 3 do 5 centov na kilovatno uro, in jo nadomestite z električno energijo, ki stane vsaj 13,5 centov na kilovatno uro za proizvodnjo. Torej zvišujete stroške poslovanja, kar zniža stopnjo donosa v proizvodnji in rudarstvu, kar se mora prevesti v izgubo delovnih mest in zmanjšanje naložb ter krčenje gospodarstva.”
Kot vemo, so Nemci že pred časom začeli množično subvencionirati vetrno in sončno energijo, pri čemer so cene električne energije v nekaj več kot desetletju realno narasle za 80 odstotkov. Ker niso mogli plačati vrtoglavih računov za elektriko, je bilo do danes 800.000 nemških gospodinjstev izključenih iz omrežja – to število se vsako leto poveča za 300.000. Poleg tega skoraj 7 milijonov nemških gospodinjstev trpi za ”revščino goriva” in so prisiljena so izbirati med hrano ali ogrevanjem. Vse bolj je videti, da so vetrne turbine le postindustrijske smeti, ki povzročajo le pobijanje ptic. Namreč ptice, netopirji in druga zračna bitja, se redno zapletajo v propelerje vetrnih turbin in so pri tem ubita. V povprečju vsaka vetrne turbina ubije 200 ptic in 400 netopirjev na leto. Leta 1993 je bilo število pobitih ptic na turbino v Nemčiji 309, na Švedskem pa celo 895. To je daleč nad povprečjem ene ptice na turbino, kar običajno predvidevajo svetovalci ali vladne agencije. Vse to se prikriva s strani politično motiviranih vladnih služb, lobistov vetrne industrije, okoljskih skupin in orintologov, ki zavajajo s svojimi ”študijami”, plačanimi z davkoplačevalskim denarjem.
Ob tem Ameriški geološki zavod pravi, da se vrednost storitev zatiranja škodljivcev ameriškemu kmetijstvu, ki jih zagotavljajo netopirji, giblje od 3,7 do kar 53 milijard dolarjev letno. Netopirji ob tem nadzorujejo tudi gozdne škodljivce in služijo kot opraševalci. Švedska študija dokumentira njihovo privlačnost z razdalje 14 km na žuželke, ki mrgolijo okoli vetrnih turbin. Zato tudi tako veliko število pobitih netopirjev. Vetrni lobisti trdijo, da glede tega potrebujejo “regulativno gotovost”. Vendar pa bodo dovoljenja za postavitev vetrnih turbin zagotovila ekološke, kmetijske, gospodarske, socialne in zdravstvene katastrofe, ki si jih ne moremo privoščiti. V ZDA nameravajo do leta 2030 proizvajati 20% elektrike iz vetra. To je šestkratno povečanje, kar pomeni štirikrat več turbin od današnjih. To pomeni, da bodo turbine v ZDA, od leta 2030 pobile 3 milijona ptic in 5 milijonov netopirjev na leto.
Pobijanje ptic in netopirjev s strani vetrnih turbin
Celotna zmešnjava z vetrno energijo samo še dodatno ponazarja, kako izvoljeni uradniki izigravajo ljudi s pomočjo histerije o “globalnem segrevanju”, ki je sprožila pritisk na vetrno energijo. In zdaj, ko se davčne subvencije za obnovljivo energijo ponekod postopoma bližajo koncu, je prava finančna in gospodarska upravičenost oziroma pomanjkanje vetrne energije na ogled svetu. Kar zadeva porabo virov in vplive na okolje, neposredni učinki vetrnih turbin — ubijanje ptic in netopirjev, sidranje betonskih temeljev globoko v neoporečne predele narave – je dovolj slabo. Toda stran od oči in zavedanja javnosti je umazano onesnaženje, ki nastaja v notranji Mongoliji zaradi izkopavanja redkih kovin za magnete v turbinah. To ustvarja strupene in radioaktivne odpadke v epskih razsežnostih, zato je besedna zveza ”čista energija” le neokusna šala. Zelene politike bi moralo biti sram vsakič ko jo izgovorijo. A to še ni vse.
Rudniki v Mongoliji
Vetrne turbine so razen lopatic iz steklenih vlaken, izdelane večinoma iz jekla, z betonskimi podstavki. Potrebujejo približno 200-krat več materiala na enoto zmogljivosti kot sodobna plinska turbina. Jeklo je izdelano iz premoga, ne samo za zagotavljanje toplote za taljenje rude, ampak za oskrbo ogljika v zlitini. Cement se pogosto proizvaja tudi z uporabo premoga. Stroj ”čistih” obnovljivih virov je tako
proizvod gospodarstva s fosilnimi gorivi in v veliki meri gospodarstva s premogom. Vetrna turbina z močjo dveh megavatov tehta okoli 250 metričnih ton, vključno s stolpom, gondolo, rotorjem in rezili. Globalno je za izdelavo tone jekla potrebnih približno pol tone premoga. Dodajte še 25 ton premoga za izdelavo cementa in govorimo o 150 metričnih tonah premoga na turbino. Zdaj, če želimo zgraditi 350.000 vetrnih turbin na leto (ali manjše število večjih), kar je samo sledenje naraščajočemu povpraševanju po energiji, to zahteva 50 milijonov metričnih ton premoga na leto več kot rudarimo sedaj. To je približno polovica proizvodnje črnega premoga v EU.
Zaradi vsega naštetega, se podeželske skupnosti po vsem svetu danes borijo, da bi zaščitile okolje, sebe, svoje kmetije, svoja podjetja in svoje družine: občutek kipečega besa je otipljiv v podeželskih skupnostih v Avstraliji, na Irskem, v Združenem kraljestvu, Kanadi, ZDA in Evropi. Ali bo tako tudi v Sloveniji? Verjamem, da se upremo vsem in vsemu, kar ogroža življenje nam in vsem živim bitjem tega planeta.
Z donacijo preko aplikacije ”buy me a coffe”, ki se odpre s pritiskom na ikono kozarčka (levo spodaj), mi lahko pokloniš ”kavico”. S tem podpiraš nadaljnje razkrivanje ozadij izza ustanov in načrtov, ki narekujejo dogodke in usmerjajo usodo človeštva. Le z ozaveščanjem in srčnostjo lahko smer obrnemo v pozitivno smer. Vse dobro bralec in hvala ti 🙂