Recept za katastrofo: 5G, bombe in potresi

Mnogi se zavedamo, da zgodovina ni nikoli zares pokopana in odstranjena iz naše sedanjosti, ampak ima nanjo velik vpliv. Ljudje se običajno ne poglabljajo v zgodovino in tako so obsojeni, da so žrtve njenih posledic še danes. Le malo ljudi razume posledice zgodovinskega obdobja II. Svetovne, ki so bile ogromne. Psihološko gledano, so se naši dedki in babice soočali z osebnimi travmami, ki so bile posledice doživetega nasilja. Ljudje so iskali uteho v alkoholu ali pa bili čustveno odsotni. Ob tem so se znašli pred porušeno deželo, ki jo je bilo potrebno zgraditi na novo. Tako so imeli opravičljiv izhod za svoje psihične stiske in nervoze. Vrgli so se v delo, kar je pomenilo, da so bili otroci predani v varstvo sistema in so tako odraščali brez ljubezni svojih staršev. Nepredelane travme in njihov vpliv se predajajo iz generacijo v generacijo in so tako prisotne pri ljudeh še danes, ne da bi se ti zavedali njihovega izvora.

Porušena zgradba po bombnem napadu v Celju

Ob tem pa je II. Svetovna vojna poskrbela še za eno nevarnost, ki danes grozi s katastrofalnimi posledicami. Gre za temo o kateri se ne govori veliko oz. je ta preteklost precej zamolčana. Namreč, zavezniki so v letih 1943 in 1945, za namen skrajšanja vojne v Evropi, začeli z bombardiranjem industrijskih objektov oz. krajev in transportnih poti. Royal Air Force in United States Army Air Forces sta med II. Svetovno vojno, na Evropo spustili 2.7 milijonov ton bomb. Nemški Luftwaffe pa je samo na London odvrgel več kot 12.000 ton bomb. Pri nas so najhujše posledice izkusili v Maribor, kjer je bilo porušenih skoraj polovica mestnih stavb. V dveh letih je mesto doživelo 38 večjih bombnih napadov in celo serijo manjših. Pri tem je bilo odvrženo več kot 2.600 ton eksploziva. Vse skupaj naj bi na Slovenijo padlo okoli 8000 ton bomb.

Bombardiranje Maribora 

Cilji strateških bombardiranj na ozemlju Slovenije, so bila industrijska središča, ki so bila vključena v nemško vojaško proizvodnjo. Poleg Maribora, še v Kranju, Celju, Novem Mestu, Kočevju in na Jesenicah. Preko Slovenije so potekale pomembne železniške povezave, ki so predstavljale glavne prometne žile za oskrbo nemških armad v Italiji in na Balkanu. Zavezniška letala so bombardirala južno železnico (Dunaj-Trst) in bohinjsko progo, z namenom prekinitve oskrbe nemške armade na italijanski fronti. Napadali so železniško infrastrukturo, še posebej viadukte, mostove in druge ranljive objekte. V obdobju od jeseni 1943 do pomladi 1945 je Slovenija doživela več kot 800 strateških in taktičnih bombnih napadov, v katerih so zavezniška letala odvrgla okoli 45.000 eksplozivnih in zažigalnih bomb.

Bombardiranje mariborske industrije

To, kar pa se večina prebivalcev teh območij ne zaveda pa je to, da niso eksplodirale vse bombe. Na nevarnost neeksplodiranih bomb oziroma odsotnost sistematičnega pristopa k evidentiranju nevarnih območij v Sloveniji, pristojne že več let opozarja zgodovinar Sašo Radovanovič, soavtor lani izdane monografije Bombardiranje Slovenije 1944-1945. Po ocenah strokovnjakov naj bi jih bilo do 10%, po drugih ocenah pa naj bi jih bilo veliko več. Statistika pravi, da se ni aktivirala vsaka peta britanska in vsaka sedma ameriška bomba. Tako je na območju Slovenije ostalo okoli 4500 neeksplodiranih bomb različnih tipov in različne teže, od 100 do 1000 kg. Samo v Mariboru je po tej oceni ostalo okoli 3.000 neeksplodiranih letalskih bomb. Večina teh je še vedno v tleh. Prav tako so bombe ostale v rekah, gozdovih in na njivah, kamor so se širila mesta. Koliko hiš oz. zgradb danes stoji na bombah?

Večji kraterji so nastali ob eksplozijah bomb, manjši, ki so nastali ob neeksplodiranih pa so označeni s krogi

Najodmevnejša odkritja eksplozivnih sredstev so se v Mariboru zgodila leta 1998 med gradnjo trgovskega centra Europark. V roku 14 dni so gradbeni stroji naleteli na tri bombe, vsaka od njih je tehtala 500 kilogramov. V letu 2015 so iz Drave odstranili tri avionske bombe težke po 250 kilogramov. Zadnja večja intervencija se je zgodila leta 2019, ko so odstranili dve avionski bombi, težki 250 in 500 kilogramov. Predvidevajo, da jih je na območju še več kot 200, še posebno na območju Tezna, kjer se je nahajala vojaška industrija. Od leta 1980 do danes je bilo samo na območju Maribora najdenih in uničenih okrog 42 zavezniških bomb, težkih od 250 do 500 kilogramov, še več je bilo manjših najdb. Najtežje neeksplodirano ubojno sredstvo v Sloveniji so našli v Piranskem zalivu – šlo je za nemško morsko mino LMB-III, ki je bila težka kar 1 tono. Na ravni cele države je bilo v letu 2021 opravljenih 654 intervencij, najdenih je bilo 4.271 kosov, ki so skupaj tehtali več kot 13 ton. v Sloveniji domala vsako leto zgodi nesreča med zbiralci vojaških predmetov. V Sloveniji se vsako leto zgodi kakšna nesreča med zbiralci vojaških predmetov. V letu 2021 sta se zgodili dve nesreči s smrtnim izidom, pri eni od njiju so potrdili, da je šlo za eksplozijo francoske topovske granate iz obdobja prve svetovne vojne.

Mesta najpogostejših najdb neeksplodiranih ubojnih sredstev (NUS) v Sloveniji in bomba odkrita v Mariboru

Geodetski inštitut Slovenije in raziskovalec bombardiranj Sašo Radovanovič, sta izvedla pilotni projekt geolociranja neeksplodiranih letalskih bomb iz druge svetovne vojne na območju Studencev v Mariboru. Tako so skupaj lucirali okoli 30 bomb, kjer so tri na travniku pred Srednjo prometno šolo, eno pod šolo, štiri na območju Kadetnice, eno v športnem parku pred Kadetnico, eno pod parkiriščem Tuševega centra, eno med Petrolovim bencinskim servisom in novimi stanovanjskimi bloki na Studencih, prav tako tudi v krožišču.

30 geolociranih neeksplodiranih bomb na območju Studencev

Neeksplodirane bombe so velika nevarnost, ki se je zavedajo le redki. Namreč, te bombe so bile opremljene s časovnimi in kemičnimi vžigalniki, s katerimi so zavezniki opremili 10% vseh odvrženih bomb. Celuloidni diski, ki v časovnih mehanizmih vžigalnikov zagotavljajo časovni zamik, s staranjem postanejo krhki in zelo občutljivi na tresljaje ter udarce. Nekatere bombe niso eksplodirale in so pri padcu v zemlji naredile t.i. ”J krivuljo” in so obrnjene z nosom navzgor, zato aceton ni stekel na aluminijaste lističe. Aluminijasti lističi kot detonatorji zaradi korozije pospešeno razpadajo in ko bodo razpadli, bo prišlo do eksplozije. Poleg teh bomb s časovnim vžigalnikom nevarnost za ljudi in premoženje predstavljajo tudi zažigalne bombe, ki vsebujejo beli fosfor in magnezij. Ko bo namreč razpadel njihov kovinski ovoj, bo fosfor prišel v stik z zrakom in zagorel. Poleg Maribora so v Sloveniji po oceni Radovanoviča najbolj ogrožena območja Nove Gorice, Ljubljane, Jesenic, Celja in vojaškega letališča v Brežicah, pa tudi celotna železniška infrastruktura. Svet se sooča s podobni mi problemi in tako je v zadnjih letih je prišlo tudi do povsem spontanih eksplozij takšnih bomb. Nemški strokovnjaki so enotni – vprašanje ni, ali bodo te bombe eksplodirale, temveč kdaj bodo eksplodirale. Gre torej za tekmo s časom – bombe je treba odkriti in dezaktivirati čim prej, opozarjajo.

Sašo Radovanovič ob predstavitvi svoje knjige 

Torej, če so vžigalniki oz. bombe občutljive na tresljaje, potem to pomeni, da so morebitni potresi neprimerno bolj nevarnejši. Tisti, ki spremljajo dogajanje po svetu, so lahko odkrili vzorec, ki se pojavi ob vzpostavitvi 5G omrežij. Ta vzorec kaže, da se ob vpeljavi 5G tehnologije najprej pojavijo požari, nato poplave, ki jim sledijo potresi. Kot vemo je infrastruktura 5G najbolj prisotna v večjih mestih. Vemo tudi, da se potresi praviloma pojavljajo ob tektonskih prelomnicah, ki predstavljajo utrip narave in njenega energijskega ožilja. Tako energija teče po točno ustaljenih poteh in ko te energije na križiščih zadenejo skupaj, se pojavi potres. Energijska valovanja oz. manjši potresi, se začnejo na različnih lokacijah in nato od tam, kot valovi potujejo proti križiščih, kjer zadenejo drug ob drugega. Tako se lahko potrese napove vnaprej, tudi njihovo jakost.  Vse to pa se je spremenilo s postavljanjem baznih postaj in 5G anten, ki delujejo kot magnet in povlečejo energijo potresa izven ustaljenih poti. Tako potres udari tam, kjer se nagajajo bazne postaje oz. centri za poganjanje električne energije. Sedaj vemo, da imajo vsa večja mesta 5G centre. Tukaj se prav tako pojavi vzorec. Namreč, po vzpostavitvi 5G omrežja na določenem kraju, se v roku 3 do 5 let, pojavljali potresi s stopnjo tudi do 7+. To nas v Sloveniji pripelje nekako v leto 2024/25. Vse to se tudi ujema s trenutnimi sezmičnimi aktivnostmi, ki se začenjajo kopičiti in potujejo proti Evropi.

Z donacijo preko aplikacije ”buy me a coffe”, ki se odpre s pritiskom na ikono kozarčka (levo spodaj), mi lahko pokloniš ”kavico”. S tem podpiraš nadaljnje razkrivanje ozadij izza ustanov, ki narekujejo dogodke in usmerjajo usodo človeštva. Le z ozaveščanjem in srčnostjo lahko smer obrnemo v pozitivno smer. Vse dobro bralec in hvala ti 🙂