’’Hudičevi Bill’’: Temelji moderne medicine (2.del)

V zgodnjem 19.st., času ”Hudičevega Billa” oz. Williama A. Rockefellerja, očeta John D. Rockefellerja, je družba poznala dve veji zdravljenja, alopatsko in homeopatsko. Ljudje so se lahko odločali med zdravniki alopati in naravnimi zdravilci, empiričnimi zdravniki, imenovanimi homeopati. Ti dve skupini sta med seboj vodili pravo filozofsko vojno, kjer so alopatski zdravniki imenovali svoje prakticiranje ’’herojska medicina’’. Namreč, verjeli so, da mora zdravnik pregnati bolezen iz telesa na agresiven način.

Alopati so svojo prakso zasnovali na tem, čemur so pravili znanstvena teorija. Njihova tehnika je zajemala spuščanje krvi, s čemer so iz telesa odstranjevali strupe, dovajali telesu velike količine toksičnih mineralov, kot sta živo srebro in svinec, da na ta način izpodrinili izvorno bolezen. Poleg tega so uporabljali tudi kirurgijo, katera je bila, takrat brez anestezije in preprečevanja okužb, zelo brutalna. Večina bolnikov se je te metode bala. Pri tem si je nekaj alopatov želelo enak status, kot so ga imele zvezde športa in filma. V Massachusetts Medical Society so leta 1848 menili, da bi se na zdravnika s strani prebivalcev, moralo gledati z občudovanjem, skorajda vraževerjem.

Spuščanje krvi pacientu

Z alopatskimi zdravniki so tekmovali homeopatski zdravilci, ki so v nasprotju z njimi, verjeli v zdravljenje s stimuliranjem telesnih lastnih obrambnih mehanizmov. Namesto strupenih mineralov so uporabljali rastline in produkte nestrupenih snovi v malih količinah. Še posebno so cenili zelišča, ki so jih spoznali preko domorodcev in stare evropske tradicije. Empiriki so dejali, da svoja sredstva niso zasnovali na teoriji, ampak na opazovanju in izkušnjah.

Homeopatija

Leta 1892 je John D. Rockefeller postavil Fredericka T. Gatesa na mesto vodje vseh njegovih ’’filantropskih’’ podvigov z namenom, da bi spremenil svojo javno podobo pohlepnega in stiskaškega bogataša. S pomočjo Gatesa je preko medijev kmalu ustvaril podobo radodarnega filantropa, ki deluje v prid ljudi. Ta maska seveda kmalu pade, ko vidimo, da so bili vsi njegovi zelo dobro publicirani podvigi pod krinko dobrodelnosti, specifično zasnovani, da ne povečajo samo Rockefellerjevo bogastvo in moč, ampak tudi bogastvo in moč skritih figur, ki jih je predstavljal Rockefeller. Gates je Rockefellerju kmalu predstavil načrt kako prevzeti in dominirati nad ameriškim medicinskim izobraževalnim sistemom. Rockefeller je nato najel Simona Flexnerja, znanega patologa in bakteriologa iz medicinske fakultete, univerze Johns Hopkins. On je nato organiziral Rockefeller Institute of Medical Research, danes znan kot univerza Rockefeller. Tam je odkril tehniko za izoliranje ’’virusa’’ otroške paralize, kar je prispevalo h kasnejšem razvoju ’’cepiva’’ proti tej bolezni. 

Simon Flexner, direktor Rockefeller Institute v New Yorku in profesor Friederich Neufeld, direktor Robert Koch Institute v Berlinu

Rockefeller Institute of Medical Research

Leta 1907 je Ameriško zdravniško združenje (AMA- American Medical Association) ’’naročilo’’ fundaciji Carnegie Foundation, v lasti jeklarskega mogotca Andrew Carnegiea, da naj opravil anketo vseh medicinskih šol v ZDA. Pri tem je potrebno vedeti, da so že v tem zgodnjem času Rockefellerjevi interesi dosegli zavidljivo delovno kontrolo Carnegie skladov, ki se je obdržala vse do danes. Fundacija Carnegie je za nalogo študije medicinskih šol, najela mlajšega brata Simona Flexnerja, Abrahama Flexnerja, ki je nato potoval po ZDA in obiskal vseh 155 medicinskih šol.

Abraham Flexner

Tako imenovano poročilo, Flexner Report je bilo končano leta 1910 in napisano pod velikim vplivom nemške alopatske predstavitve zdravniškega poklica. Kasneje se je izkazalo, da je imel na Flexnerja največji vpliv njegova pot v Baltimore, na univerzo Johns Hopkins. Namreč, oba brata Flexner sta bila diplomanta univerze Johns Hopkins, ki jo je ustanovil Daniel Coit Gilman s pomočjo donacije Johnsa Hopkinsa. Gilman je bil poleg ustanovnega predsednika Carnegie Institution, eden izmed treh ustanoviteljev sklada Russell Trust na Yale University, ki predstavlja poslovno ime društva Skull&Bones oz. ’’Bratovščine smrti’’. Gilman je bil prvi zakladnik omenjenega zloglasnega društva, ki vsekakor zahteva svoje poglavje (o tem kdaj drugič).

Daniel Coit Gilman

Gilman je združil sklada Peabody Found in John Slater Found v sklad Rockefeller Foundation. Bil je tudi glavni koordinator med Rockefeller General Education Board, ki je prevzel nadzor nad medicinskim izobraževanjem ZDA, Carnegie Foundation in Russell Sage Foundation. Na Johns Hopkins University je Gilman učil Richarda Elya, ki je postal zlobni genij izza uničevanja ameriškega izobraževalnega sistema pod predsednikom Woodrow Wilsonom. Abraham Flexner, ki je kasneje postal direktor Institute for Advanced Study na Princetonu, je veliko časa preživel na Johns Hopkins University, kjer je zaključil omenjeno poročilo. Ta medicinska šola, ki je bila ustanovljena šele leta 1893 je predstavljala glavni štab nemške alopatske šole v ZDA. Ali lahko sedaj tukaj še govorimo o naključju, da je 126 let kasneje ta ustanova gostila dogodek Event 201, ki je uprizoril potek pandemije koronavirusa preden se je ta dejansko začela?

Abraham Flexner je študiral tudi na univerzi v Berilnu, rodil pa se je v Louisvillu, rodnemu mestu predsednika Zionistične organizacije Amerike (Zionist Organization of America), Louisa Bandiesa, starega prijatelja družine Flexner. Po tem ko je predsednik Wilson postavil Brandeisa na ameriško vrhovno sodišče, se je ta sam postavil za delegata na mirovni konferenci v Parizu leta 1918. Njegov namen je bil podpreti napredek k ciljem zionističnega gibanja. S seboj je vzel odvetnika, še enega izmed bratov Flexner, Bernarda Flexnerja, ki je kasneje postal skrbnik pri Rockefeller Foundation s svojim bratom Simonom in ustanovni član Sveta za zunanje odnose (CFR), ki je imelo glavno besedo pri ustanovitvi Združenih narodov (UN). Ali vidimo povezavo? CFR, Združeni narodi, katerih agencija je Svetovna zdravstvena organizacija (WHO)!

Ameriško zdravniško združenje, AMA (American Medical Association), se je združila z močnimi finančnimi silami in se preoblikovala v industrijo. Bogataški imperiji Carnegy, Morgan in Rockefeller so financirali kirurgijo, sevanje (radiacija) in sintetična zdravila. Oni so položili ekonomske temelje nove medicinske ekonomije. Prevzem medicinske industrije se je zgodil preko prevzema medicinskih šol. Predvsem Rockefeller in Carnegy sta ponudila ogromne količine denarja šolam, ki so sprejele sodelovanje. V zameno za denar so lahko postavili svoje ljudi v upravne odbore šol, pod pretvezo, da bi imeli nadzor nad porabo denarja.

Šole so dobile velike količine denarja. Lahko so zgradili nove zgradbe in kvalitetne laboratorije, najemali vrhunske predavatelje, vendar pa so ob tem usmerili vse v smer farmacevtskih zdravil. Od tega trenutka naprej se je zdravnike učilo o farmacevtskih zdravilih saj so farmacevtski interesi ugrabili medicinsko znanost. To je bil ABC o učinkovitosti filantropije, ki je z neverjetno malo denarja dobesedno kupila medicino. Kirurgija je postala običajna praksa zaradi anestezije in kontrole okužb, zdravniki pa so zagovarjali drage, radikalne operacije, ki so ustvarile potrebo po velikem in donosnem bolnišničnem sistemu. Radij je preko RTG pometel z medicino, ko je njegova cena skorajda preko noči poskočila za 1000% in obogatila lastnike rudnikov. Še ena draga tehnološka industrija je vstopila v sistem medicine. To je bila industrija zdravil, ki je zrasla iz cvetočega posla patentiranja zdravil. Izobraževalne ustanove so spremenile  izobraževalne standarde in regulacije za licence, ki so izključevale empirične zdravilce. Kmalu za tem so lahko legalno prakticirali medicino samo zdravniki, ki jih je potrdila AMA. V samo 20 letih je AMA dominirala nad prakticiranjem medicine v ZDA, pristop se je razvil v pravo pošast, religijo, ki je ”okužila” ves svet (nadaljevanje sledi).