Permakultura je filozofija, ki poudarja pomembnost življenja v harmoniji z naravo. Gre za način oblikovanja sistemov, ki so trajnostni, samozadostni in obnovljivi. Filozofija permakulture temelji na načelih opazovanja, eksperimentiranja in prilagajanja. Osredotoča se na ustvarjanje sistemov, ki so odporni, raznoliki in koristni tako za ljudi kot za okolje. Kaj od tega lahko najdemo v trenutnem potrošniškem sistemu? Ta drvi v digitalizacijo, katere elektromagnetno sevanje je nevarno celotnemu življenju, ob tem pa izničuje človekovo zasebnost in svobodo. Veliko ljudi je pozabilo, da smo mi sami narava. Narava ni nekaj ločenega od nas. In tako ko rečemo, da smo izgubili stik z naravo, pomeni, da smo izgubili stik s samim seboj.
V nasprotju s hladnim, k dobičku usmerjenem svetu, ki uničuje naš življenjski prostor pa je v središču permakulture ideja ustvarjanja vrta. Vrt je prostor, kjer lahko rastline, živali in ljudje sobivajo v harmoniji. Gre za prostor, kjer se lahko povežemo z naravo, pridelamo lastno hrano in se učimo o naravnem svetu. Vrt ni samo prostor za gojenje zelenjave, temveč prostor za ustvarjanje biotske raznovrstnosti in trajnostnega ekosistema. Vrtovi kot majhni svetovi podpirajo življenje in omogočajo povezovanje med ljudmi in naravo. Vrtovi so oaze miru in harmonije, kjer se lahko človek poveže z zemljo in vsemi njenimi bitji. Ti živahni kraji so vir življenja in prehrane, pa tudi navdiha in sprostitve.
Zelenjavni vrt, ki hrani telo in dušo
Za tankočutno oko in srce so vrtovi kot magični vrtovi, kjer drevesa in rastline rastejo v harmoniji in podpirajo življenje vseh bitij, ki tam živijo. Če so vrtovi pravilno zasnovani in skrbno vzdrževani, lahko postanejo oaze za življenje v mestih, ki nas obdajajo. Z zelenimi listi in cvetovi, ki se premikajo v vetru, je vrt kot dih narave, ki nas spomni na čarobnost sveta, ki nas obkroža. Vrtovi so zato zelo pomembni za nas, saj nas povezujejo z naravo in nam nudijo varno zavetje pred vsakodnevnim vrvežem in stresom.
Vrt, ki nahrani oko in dušo
Sadno pridelovalni gozd je vrsta gozda, ki je posebej zasajen z drevesi, ki proizvajajo sadje oz. plodove. Ta vrsta gozda je vse bolj priljubljena zaradi svoje trajnostne narave in sposobnosti zagotavljanja hrane za ljudi in divje živali. Človek lahko v naponu svojih moči zasadi sadno pridelovalni gozd, v katerem lahko uživa celo življenje. Gozd ponuja plodove, ki so bogati z vitamini, minerali in drugimi hranili. Vse to je naravno pridelano brez pesticidov in drugih kemičnih sredstev. Ko človek zasadi sadno pridelovalni gozd, postavlja temelje za trajnostno pridelavo hrane. Tako lahko na stara leta uživa sadove svojega dela, kot sprehajalec in nabiralec, kjer narava skrbi zanj in njegovo zdravje. Nabiranje sadja je dejavnost, ki lahko prinese priložnost za rekreacijo, veliko zadovoljstva in užitka, saj povezuje človeka z naravo ter ponuja priložnost za preživljanje časa na svežem zraku. Vendar pa je pomembno poudariti, da iz gozda nikoli ne smemo vzeti vsega pridelka. Gozd mora imeti dovolj plodov za živali, ki živijo v njem in skrbijo za ohranjanje ravnovesja v njem. Prav tako je pomembno, da se gozd ohranja in neguje na trajnosten način, saj je to ključno za dolgoročno preživetje.
Pridelek delimo z živalmi
Tako je sajenje dreves je prav tako pomemben vidik permakulture. Drevesa so ključna za zdravje našega planeta. Absorbirajo ogljikov dioksid iz ozračja, zagotavljajo senco in preprečujejo erozijo tal. Poleg tega zagotavljajo življenjski prostor za ptice in druge živali. Ko posadimo drevo, vlagamo dolgoročno v zdravje našega planeta. Ob tem, lahko gledamo drevesa v starodavnih gozdovih kot na globoka in mistična bitja. Ta bitja kot varuhi zemlje visoko dvigajo svoje krošnje proti nebu, medtem ko imajo korenine trdno ukoreninjene v tleh. Njihovi listi šepetajo skrivnosti, skorja pa nosi spomine. S svojim obstojem izžarevajo modrost in moč, ki presegata naše razumevanje. Podobno kot Veliko Drevo Duš v filmu Avatar, so tudi drevesa povezovalni element življenja samega, ki služi kot povezava med fizičnimi in duhovnimi svetovi. Drevesa imajo magično navzočnost, ki presega našo vsakdanjo dojemanje resničnosti. So simbol medsebojne povezanosti vseh stvari in opomnik, kako pomembno je spoštovati in negovati naravni svet.
Mistično bitje
Učenje otrok, kako ustvariti vrt in posaditi drevo, je ključnega pomena za prihodnost našega planeta. Otroci, ki se o tem seznanijo že v zgodnjem otroštvu, razvijejo globoko povezanost z naravo in postanejo bolj sočutni ter odgovorni skrbniki okolja. S tem, ko otroke učimo ustvarjanja vrta, jih ne učimo le o trajnosti, ampak tudi o pomenu trdega dela, potrpežljivosti in vztrajnosti.
Učenje bodočih generacij
Permakultura je filozofija, ki jo je mogoče uporabiti v vseh vidikih življenja. Gre za ustvarjanje sistemov, ki so trajnostni, samozadostni in regenerativni. Z uporabo načel permakulture lahko ustvarimo svet, ki je bolj odporen, raznolik in koristen tako za ljudi kot za okolje. Gre za filozofijo, ki poudarja pomen trajnosti in življenja v sožitju z naravo, ki nas spodbuja k ustvarjanju vrtov, sajenju dreves in poučevanju otrok o svetu narave. S tem lahko ustvarimo bolj trajnosten svet zase in za prihodnje generacije. Hvaležnost do narave in vsemu živemu je globoko zakoreninjena v univerzalnih principih našega obstoja. Vsaka oblika življenja na tem planetu je povezana in odvisna od drugih, vključno z naravo, ki nam zagotavlja osnovne vire za preživetje. Vendar pa ta povezanost ne gre samo enosmerno, saj imamo tudi mi kot ljudje dolžnost, da skrbimo za naravo in življenje, ki nas obdaja.
Lepota neokrnjene narave
Ta skrb in hvaležnost do narave ima tudi mistični pridih, saj nam narava ponuja izjemno bogastvo in globino, ki jo lahko dojemamo le skozi zavestno povezovanje z njo. Preko narave lahko odkrijemo svoje lastne korenine in se povežemo z višjimi silami, ki nas vodijo v našem duhovnem razvoju. Hvaležnost do narave in vsemu živemu nas spominja, da smo del nečesa večjega od samega sebe. Vsa živa bitja imajo svoj namen in vrednost, ki jo moramo spoštovati in ohranjati. Vsak od nas ima priložnost, da prispeva k boljši prihodnosti za nas same ter za vse, ki delijo ta planet z nami. Zato je hvaležnost do narave in vsemu živemu temeljni element našega obstoja in ključni dejavnik pri zagotavljanju dolgoročne trajnosti našega planeta in obstoja nasploh.
wpDiscuz