Vsako bitje v obstoju manifestira določen del inteligence ali moči večnosti, ki nikoli ne more biti znana, razen preko preučevanja in hvaležnosti do njenih številnih nedoumljivih izrazov. Vsako bitje, simbolizira določenemu človeškemu umu prikrit abstrakten princip. Temu je tako, ker njene karakteristike demonstrirajo nevidne principe v vidnem dejanju oz. akciji. Ribe, insekti, živali, plazilci in ptiči se pojavljajo v religioznem simbolizmu vseh narodov zato, ker so oblike in navade teh bitij in mediji v katerih živijo, tesno povezane preko različnih ustvarjalnih in germinativnih moči narave, ki so obravnavane kot glavni dokaz božanske vseprisotnosti. Opazovati živali v njihovem naravnem okolju je človeka približalo k razumevanju stvarstva in tako tudi samega sebe.
Leonardo da Vinci je kupoval ujete ptice, da jih je spuščal in preučeval v letu. Bil je zelo zaskrbljen nad krutostjo do živali. V svojem notesu je zapisal svojo jezo glede dejstva, da človek svojo dominantnost uporablja za vzgojo živali za zakol
Človeštvo je zelo dolgo padalo v zavesti in s tem je prišel tudi današnji odnos do živali, kjer danes v svoji slepoti patroniziramo živali zaradi njihove nedovršenosti, zaradi njihove tragične usode, ki jim je namenila obliko in prostor, ki sta ”pod nami”. In tako se motimo, tako zelo motimo, saj živali nikoli ne bi smele biti ocenjevane s strani človeka. V ureditvi sveta, ki je bolj dovršen od našega, so živali bolj dovršene in popolne. Živali so nadarjene z razponom čutil, ki smo jih mi izgubili ali pa nikoli dosegli. One živijo z zvoki, ki jih mi ne bomo nikoli slišali, vonji, ki jih mi nikoli ne bomo prepoznali in vidijo prizore, ki jih mi nikoli ne bomo opazili. In kar je največ je to, da so živali sposobne ljubezni, tiste prave, brezpogojne.
Kar se tiče ljubezni, so živali otroci vso svoje življenje
Živali so naši bratje in sestre in niso naši podložniki. One so narodi, ujete z nami v mrežo življenja in časa, sojetniki blišča in muke na zemlji. Ko jih vzamete iz naravnega okolja jih naredite odvisne od človeka. Postaviti kompleksne, inteligentne in ogrožene živali v ujetništvo ni samo kruto, ampak jih pušča na milost uničevanju okolja, zunanjih kriz kot so recesije, ”pandemije” ali vojne. Najmanj 1.6 trilijona divjih živali je ubitih ali trpijo vsako leto, zaradi človeških dejanj. Živalski vrtovi, kamor vodimo otroke ”spoznavat živali” so živalski zapori. Ta prostor ni njihovo naravno okolje in prisiljeno bivanje v kletkah le za veselje obiskovalcev je v resnici, precej grozljiva podoba.
Zapornik v ”živalskem vrtu”…. kje je v hladnih in pustih zidovih lahko vidimo vrt?
V primeru živalskih vrtov se lahko vprašamo, koliko nas ti zapori za živali, lahko naučijo o sočutju, spoštovanju in svobodi. Če nismo zares slepi je odgovor ničesar. Na drugi strani pa nas že kot otroke programirajo, da je zapiranje živali nekaj normalnega. Posledica oz. rezultat tega programiranja pa smo lahko opazili med ”covid norostjo”, kjer je splošna družba povsem mirno sprejela zapiranje in osamitev starejših ljudi v domovih za starejše občane ali njihovih domovih. Le zakaj bi ravnali drugače, ko pa je to nekaj normalnega? In kaj sej je dogajalo z našimi dedki in babicami? Umirali so od osamitve in žalosti! Tudi to je bilo pričakovano saj je znano, da dolgotrajna osamitev in izolacija povzroča stiske in depresijo, tudi smrt. Ali mislite da je z živalmi kaj drugače? Da one ne čutijo tega, kar čuti človek?
V zaporu
Človek je preživel na stotine tisoč let zaradi svoje ”napredne inteligence” in kapacitete za krutost. Iz slednje je naredil celo zabavo za najmlajše pripadnike svoje vrste. Tako ima naša civilizacija cirkuse, kjer obiskovalci vidijo to, kar si želijo videti. Pametne živali, ki so videti, da se zabavajo. Pa vendar je njihovo obnašanje globoko nenaravno, vsak trik je ločen od proste volje in naravnega instinkta. Občinstvo ne vidi nasilja, stradanja in mučenja, ki je potrebno, da se proizvede takšne odzive skozi daljše časovno obdobje polnega agonije. Vse to je dejstvo, mi pa vodimo otroke na predstave, kjer jim podajamo lažno predstavo o svetu.
V soju reflektorja in blišču predstave
Kruta resničnost ”učenja” vožnje s kolesom
Pred kratkim smo lahko opazovali situacijo pri ”kovid pandemiji”. Tajsko je kriza prizadela, ko je ugasnil mednarodni turizem in so njihove ”atrakcije” ugasnile. Turistični kampi z ujetimi sloni so bili zaprti in tisoče zaposlenih je bilo odpuščenih. Več kot 2.000 slonov v državi je ostalo v hudi situaciji saj so se lastniki borili za njihovo osnovno oskrbo kot sta hrana in zdravstvena nega. Ob tem vemo tudi, da se s sloni velikokrat grdo ravna.
Zapuščen in izstradan slon na Baliju
Ko človek zapre žival v hlev ali jo prisili v ujetništvo, to vodi v nadaljnje tragedije, ko posamezniki ali ustanove propadejo ali pa se območja znajdejo v vojni, tako kot se to dogaja v Ukrajini. Malo ljudi se zaveda, da tudi živali trpijo ob vojaških napadih, doživljajo strah in poškodbe. Te živali so večkrat zapuščene ali ujete in ne morejo zbežati tako kot ljudje. Zaradi tega so obsojene na bolečine in izstradanje vse do smrti.
Ukrajina
Vloge živali v družbi so zelo razširjene in segajo od ljubljenih domačih ljubljenčkov, do psov za iskanje pogrešanih, živali, ki nudijo podporo slepim,… Živali so del življenja skoraj vsakega človeka. Žal pa so brez svojega ”glasu” in zato so tudi najbolj ranljive v družbi. Ta ranljivost jih postavlja v visok rizik za krutost, ki je namensko škodljivo obnašanje, kot je zanemarjanje, izkoriščanje ali ubijanje živali. 
Zanemarjanje hišnih ljubljenčkov
Stradajoči lev v nigerijskem živalskem vrtu
Ali ste kdaj pojedli svojega ljubljenčka? Sam ga nisem, vendar verjamem, da je težko uživati v jedi, ki ima ime. Verjetno nas ob tem spremlja velik občutek krivde. Spomnim se, da sem bil na obisku pri prijatelju in takrat sva se pogovarjala o kmetovanju in hrani. Pogovor je nanesel na to, da sem sam opustil hrano živalskega izvora. Prijatelj je rekel, da on uživa meso, vendar za ta namen, sam vzgoji prašiča, ga sam zakolje in pripravi meso. Njegove živali so vzgojene s spoštovanjem. Rekel sem mu:
”Vidiš, jaz ti nimam kaj očitati. Prisoten si v celotnem procesu, od vzgoje živali, pa vse do zrezka na tvojem krožniku. Ti nisi kot večina ljudi, ki zrezka na mizi miselno, kaj šele čutenjsko in zato tudi brez hvaležnosti, ne poveže z živim čutečim bitjem. Če zmoreš ubiti žival, ki si lepo skrbel zanjo, ji dal celo ime, tudi pojesti, te sam nimam pravice obsojati.”
Bi nam zrezek teknil kljub temu, da bi vedeli za ime ubite živali?
Nekaj mesecev za tem, mi je prijatelj dejal: ”Miha, ne morem več.” Odvrnil sem mu, da je potem pač prišel čas in to je to. Za nekoga pride, za nekatere pač nikoli.
Čuteče bitje
Vsak sam ve kaj je zanj najbolje, zato sam ne obsojam tiste, ki so vsejedi. Sam bi želel le, da si vzamejo čas za reflektiranje tega kdo in kaj je na njihovem krožniku. Vsakdo bi si moral vzeti čas za razmislek, kako je jed končala na njegovem krožniku. Čas za razmislek o največkrat grozljivi smrti, ki se skriva za vsemi izgubljenimi nedolžnimi življenji, ki največkrat niso posledica nuje, ampak človeške želje in pohlepa. Tako brez vašega zavedanja mesna industrija vsako leto ubije 72 milijard kopenskih živali, številka, ki si jo je težko predstavljati. Večina teh je kruto zaprta v industrijski brezčutni stroj, ki jih kot po tekočem traku vodi od rojstva do smrti. Vse to v ”avro” planeta dovaja reke bolečine in trpljenja.
Vzgoja krav zaradi njihovega mleka prispeva k ustvarjanju metana, dušikovega oksida in ogljikovega dioksida, kateri so vsi plini, ki uničujejo atmosfero. V bistvu sta dušikov oksid in metan, 296-krat in 23-krat bolj uničevalna kot ogljikov dioksid. V določenih območjih mesna industrija prispeva k spreminjanju naravnega okolja v poljedelstvo, kar povzroča uničevanje gozdov. Lokalni viri vode so ogroženi zaradi velike količine gnoja in gnojil. Študija na Kitajskem je ugotovila, da zaradi onesnaženja pri pridelavi mesa, letno umre 90.000 Kitajcev.
Kaj se skriva izza mlečnih izdelkov?
Če pijemo mleko in jemo mlečne izdelke potem podpiramo ravnanje, kjer mlada teleta ubijejo ali jih obdržijo pri življenju za proizvajanje mleka. Samce kravam odvzamejo že prvi dan in jih priklenejo v malih stajah za 3 do 18 tednov in vzgajajo za prodajo teletine. Vse krave v mlečni industriji doživijo enako usodo kot tiste v mesni industriji. Ubite so, ko njihova produkcija mleka upade. Tako nobeni kravi ni dovoljeno doživeti naravne življenjske dobe, ki sega do 25 let. Dejansko 20% govedine v trgovinah izvira od krav, ki so bile izkoriščane v mlečni industriji. Po tem ko so transportirane na kamionih, kjer se poškodujejo, tresejo od mraza in strahu, so prisiljene v ograde, kjer jih ustrelijo v glavo, proces, ki naj bi jih pokončal v trenutku. Pa vendar, veliko jih je še pri zavesti ko jim prerežejo vrat. V EU se to zgodi 12.5% kravam.
Ali krava ne trpi enako ponižanje, agonijo in trpljenje ob odvzeti svobodi kot človeški suženj ali žrtev spolnega napada ali genocida?
Ujetništvo in neizpodbitni konec
Živali se v klavnicah zaradi strahu premikajo s široko odprtimi očmi. Poskušajo razumeti to, kar čutijo. Čutijo paniko, ki jih sili k pobegu, vendar so ravno zaradi tega prisiljene stopati skozi ozke prehode. Včasih jim uspe z nepredstavljivimi skoki preskočiti ograjo, vendar pa pri temu poškodujejo sebe in ostale. Če jim uspe pobegniti jih morajo običajno ustreliti, ker se jim nihče ne more več približati. Ostale strah paralizira. Tiho in negibno strmijo pred seboj, kot bi zaledenele. Živali, ki so vso življenje živele priklenjene na malem prostoru, se niti ne zavedajo zmožnosti svojih teles. Te poganjajo z udarci in električnimi palicami vse do smrti. Tečejo jim solze iz oči, slina pa kaplja v potokih iz ust.
Solza čutečega bitja
Ravnanje s piščanci je za večino ljudi nedoumljivo. Ker samčki ne nesejo jajca in ne rastejo tako hitro, da bi bili profitabilni za vzrejo mesa, so ubiti le nekaj ur po izvalitvi. Samčki so živi vrženi v mline ali pa jih vržejo v vreče, da se zadušijo. Samičke so obsojene na dolgotrajno krutost in trpljenje. Z rezalnikom jim porežejo kljune, da s tem preprečijo samopoškodbe zaradi nervoze ob prenatrpanosti. To povzroči akutno in pogostokrat kronično bolečino. Nato jih zaprejo v kletke, kjer bodo preživele do konca svojega življenja.
Stisnjeni na malo površino umazanih hangarjev je kokošim, racam in puranom zanikano najbolj osnovno vedenje in potreba po svežem zraku in gibanju. Bolnim in poškodovanim večkrat zlomijo vrat ali jih potolčejo do smrti. Ptiče iztrgajo iz kletke in jih na tekoči trak obesijo za noge. Nato jih namočijo v naelektreno vodo, ki jih paralizira, vendar ne nujno tudi onesvesti. Potem jih povlečejo preko rezila, ki jim prereže vrat. Veliko jih pri tem ne umre in tako jih žive potopijo v vrelo vodo.
V zadnjih 50 letih se je število ljudi na planetu podvojilo, vendar pa se je poraba mesa potrojila. Ocenjeno je, da je v klavnicah po vsem svetu, vsak dan ubito 200 milijonov kopenskih živali. To je 72 milijard na leto! Samo v ZDA je vsak dan ubitih 25 milijonov živali in povprečna klavnica ubije do 1.100 prašičev na uro. Samo zaradi transporta v ZDA vsako leto umre 4 milijone piščancev, 726.000 prašičev in 29.000 krav. Svetovna populacija vsako leto poje 340 milijonov ton mesa in zaužije 800 milijonov ton mleka.
To število ne vključuje rib in morskih bitij, katerih število smrti je tako visoko, da ga lahko merimo le v tonah. Količina je tako pretresljivo zastrašujoča, da uide človeški domišljiji. In sem sodijo tudi živali v industriji usnja, živali na katerih testirajo zdravila, jih mučijo v laboratorijih.
Ujetniki laboratorijskih eksperimentov
Vse te slike in informacije je težko ”prebaviti”, vendar pa je to resnica o svetu v katerem živimo že zelo dolgo časa. V njej živimo že tako dolgo, da nam je naš odnos do živali nekaj normalnega. Tako nas v šoli ne poučijo, da smo človeška bitja naravni rastlinojedci. To dokazuje naše zelo dolgo črevesje, ki ni namenjeno prebavi mesa. Poleg tega nimamo ostrih krempljev, niti ostrega zobovja kot ga imajo mesojedci. Če se sprašujete zakaj se človeštvo spopada z debelostjo, sladkorno boleznijo, srčnimi boleznimi, visokim holesterolom, visokim krvnim pritiskom in rakom, potem se ozrite na prehrano. Smo to kar jemo!
Raziskovalci na kliniki Mayo v Arizoni so opravili šest obsežnih študij, ki so sledile več kot 3.3 milijona ljudi v obdobju med 5.5 in 28 let. Sodelujoči so bili v razponu zapriseženih veganov do tistih, ki se prenažirajo z mesom vsak dan. Njihovi rezultati, ki so bili objavljeni pod naslovom ”Is Meat Killing Us?” v reviji Journal of the American Osteopathic Association, so potrdili, da nas meso prav zares ubija. Ob tem so odkrili, da veganska prehrana pripomore k zdravljenju kardiovaskularnih bolezni, zmanjša krvni pritisk in preprečuje možnost nastanka sladkorne bolezni. Le kako bi bilo lahko sploh drugače, ko pa je trpljenje živali ujeto v njihovo meso, ki je zraslo s pomočjo antibiotikov, gensko spremenjenih rastlin obremenjenih s pesticidi in ostalih zastrupljenimi krmili. Noben mesar vam ne bo povedal, da se pri svojem delu dnevno srečuje s tumorji, ki so napolnjeni z gnojno tekočino.
Skrita resničnost mesa (https://www.youtube.com/watch?v=awmjpCoOAag )
Vse vojne, poboji, vsi konflikti in trpljenja v življenju izvirajo iz nizke zavesti. Na površju je morda lahko na desetine vzrokov (politični, ekonomski, etnični, …) zakaj še obstajajo vojne in umori v našem svetu, vendar pa resnični vzrok leži v kolektivni nizki zavesti človeštva. Mi se moramo zbuditi in masovno prebujenje se mora zgoditi. To se bo zgodilo takrat, ko se zavemo, da je prihodnost našega planeta v naših rokah. Mi kot posamezniki lahko naredimo veliko in ena od teh stvari je tudi, da prenehamo prispevati k zlorabi, brutalnosti in poboju živali, preden bo prepozno. Naslednja evolucija človeške rase ni bolj napredna tehnologija, ampak evolucija človeške zavesti, torej za-vesti oz. vesti.
Bitja, ki naseljujejo vodo, zrak in kopno so bile nekoč čaščene s strani vseh ljudstev antike. Preko spoznanja, da so vidna telesa samo simboli nevidnih sil, so starodavne kulture častile božansko moč skozi kraljestva narave, saj so tiste ”manj razvite” stvaritve, bile bolj odzivne na ustvarjalne impulze ”bogov”. Starodavni modreci so preučevali živa bitja do točke spoznanja, da je boga lahko najbolje spoznati preko odnosa do njegove najvišje stvaritve – živega in neživega sveta narave.
Potrebno se je zavedati, da živali ne potrebujejo našega dovoljenja za življenje na Zemlji. One so imele to pravico dolgo preden smo prišli mi. Živali so čuteče, inteligentne in zabavne. Naša dolžnost je da skrbimo zanje kot za svoje otroke. Ali ni tako, da ni pomembno kako malo denarja imamo in koliko stvari si lastimo, če imamo hišnega ljubljenčka, smo bogati. Imeti dušo pomeni, da smo zmožni čutiti ljubezen in hvaležnost. Iz tega lahko zaključimo, da so živali pri tem daleč pred človekom. Če bi lahko brali njihove misli, bi v njih našli samo resnice.
Oči so zrcalo duše
”Dokler nimate radi živali, del vaše duše ostaja neprebujen.”
