Globalni voditelji, vlade, ustanove in ostali podporniki digitalizacije, že lep čas promovirajo prihodnost, kjer se pričakuje bogato implementacijo interneta stvari, katerih interakcije ustvarjajo podatke, ki so potem spremenjeni v uporabno informacijo in rešitve, za pomoč posameznikom, mestom in vladam pri izboljšanju javnega zdravja, prometa, izobraževanja, družbene integracije, gradnje, energije in trajnosti. Nujnost takšnega razvoja naj bi bil trend, kjer se ljudje selijo v mesta, kar ustvarja nove zahteve za infrastrukturo in sisteme.
Pri Združenih narodih (ZN) napovedujejo, da bo ”do leta 2050 v mestih živelo 90% ljudi” in zato so pri njih ”zaskrbljeni”, da bo to vodilo do ”netrajnostnega potrošništva”. Pri ZN ”predvidevajo”, da bo leta 2050 na Zemlji 2.5 milijarde ljudi več, vendar pa je ta projekcija veliko pretirana. To trdi tudi Elon Musk, ki pravi da ”svetovna populacija pospešuje proti kolapsu in da to nikomur ni mar”.
Elon Musk
Mesta porabljajo večino energije, ustvarjajo največ izpustov in porabljajo večino svetovnih naravnih virov in tako ni nenavadno, da ta pospešeni nivo urbanizacije povzroča skrb in trenutni fokus tehnološkega napredka ”pametnih mest”. Tako so se mnogi Slovenci in prebivalci mestnih občin Ljubljana, Kranj in Velenja, so se razveselili, ko so njihovi župani, Zoran Janković, Matjaž Rakovec in Peter Dermol, 9. novembra 2022 podpisali Zavezo za vzpostavitev slovenskega partnerstva v okviru ”Misije 100 podnebno nevtralnih in pametnih mest”.
Župani pri podpisovanju ”misije”
Večina ljudi si želi sodobna, čista in učinkovita okolja, vendar pa jih ni veliko tistih, ki razume kaj se skriva izza lepo zvenečih projektov globalizacije, kjer je digitalizacija središčna točka in kot je videti, ključnega pomena. Temu sledijo vsa mesta, kar lahko vidimo tudi na primeru Maribora, kjer župan Aleksander Saša Arsenovič v predstavitvi projekta pravi:
”Pred vami je strategija »Pametno mesto Maribor 2030«, ki smo jo zastavili strateško, natančno in z vizijo preboja mesta v prihodnjih letih. Pametno mesto se razvija trajnostno, brez negativnih vplivov na okolje, svojim prebivalcem nudi najvišjo kakovost bivanja in za doseganje teh ciljev uporablja inovativne sistemske in tehnološke rešitve.” (https://maribor.si/wp-content/uploads/2022/10/3_Strategija_PMM_Strategija_final_v3_2branje.pdf )
Da gre tukaj le za propagando nam je lahko jasno, ko vidimo trditev, da gre za razvoj ”brez negativnih vplivov na okolje” in da ”prebivalcem nudi najvišjo kakovost bivanja”. Namreč, morda ste v zadnjih letih po slovenskih mestih zasledili, da se na veliko podirajo stara drevesa, za katere pravijo, da so bolna. Tukaj gre za prevaro, saj pri starih drevesih sredica propada, vendar ta lahko kljub temu rastejo naprej še več desetletij in stoletij. Drevesa v mestih podirajo, ker motijo signale 5G tehnologije. V povprečju drevesa zmanjšujejo signale. V gozdu, kjer je gostota večja, to prispeva do 1.000 -kratnega zmanjšanja signala 5G.
Ptuj 14. marec 2021
Potrebno je razumeti, da 100 let staro drevo, visoko 20 metrov in s krošnjo premera 12 metrov, v mestu nudi prepotrebno senco in zavetje različnim živalim, kar predstavlja velik doprinos pri vzdrževanju klime v mestu. S svojo površino listov, ki je skupaj večja od dveh nogometnih igrišč (15.000 m2), dnevno prefiltrira 36.000 m2 zraka. Pri tem se iz zraka izloči prah, bakterije, glivične spore in škodljive kemikalije. V zrak drevo odda okoli 400 litrov vode, kar zrak navlaži. Takšno drevo, če bi ga želeli nadomestiti, bi morali zamenjati z 2.000 sadikami in čakati vsaj 10 let.
Neprecenljiva vrednost stoletnih dreves sredi mesta
Ali ni podiranje dreves, še posebej v mestih, uničevanje okolja? Ali je nameščanje kamer za prepoznavo obraza in možnost sledenja nedolžnim prebivalcem, kar pomeni izgubo zasebnosti, ”najvišja kakovost bivanja”? Pametne naprave lahko vohunijo za ljudmi na njihovih domovih, pametni avtomobili zbirajo in delijo podatke o natančnih lokacijah in prevoznih navadah. Ti sistemi lahko sledijo gibanju potnikov in so osnova družbenega kreditnega sistema.
Družbeni kreditni sistem
Ampak to še zdaleč ni vse! Na strani Svetovnega ekonomskega foruma (https://www.weforum.org/agenda/2022/03/15-minute-city-stickiness/ ), smo 15. marca 2022 lahko zasledili članek z naslovom The surprising stickiness of the “15-minute city” oz. ”Presenetljiva lepljivost 15-minutnega mesta”. Članek pravi, da urbanistični trendi prihajajo in gredo, vendar pa koncept ”15 minutnega mesta”, ostaja. Ta koncept napeljuje, da imate vse življenjske potrebščine znotraj kratke hoje, vožnje s kolesom ali javnega prevoza na dosegu roke od vašega doma. Ta koncept naj bi se širil ”od Pariza do Seula in od Bogote do Houstona”.
Pri WEF promovirajo idejo o ”15 – minutnih mestih”, ki so razdeljena na okrožja, kjer je vse dostopno s kolesom ali peš znotraj 15 minut. To vključuje šole, bolnice, trgovine, rekreacijske ustanove,… Čeprav je ta koncept, da imamo vse na dosegu roke znan že desetletja in je bil preizkušen v npr. Sovjetski zvezi, je bil izraz ”15 minutna mesta” oblikovan leta 2016, s strani Carlosa Morene. Gre za kolumbijskega mestnega načrtovalca, ki poučuje na francoskih univerzah od 80-ih let in je za ”razvoj ideje”, dobil leta 2021 arhitekturno mednarodno nagrado Obel Award.
/cloudfront-eu-central-1.images.arcpublishing.com/prisa/BLZBUNRLGBF4HIZUNQXC6DBCJE.jpg)
Carlos Moreno
V svojem ”TED TALK” je januarja 2021, Carlos povedal, da je bila njegova primarna motivacija za zasnovo 15 minutnega mesta ”podnebje” in ob tem povedal, da bo naslednja leta zahteval ”nov ekonomski model”. Ta model bo človeku prinesel ugodnosti. Pri tem je zanimivo to, da ta projekt ni zaživel vse do začetka ”pandemije” v začetku 2020. Takrat so francoski načrtovalci ”ugotavljali”, da so ljudje zaradi pandemije ostajali znotraj svojih območij. To jim je dalo idejo za poskus Carlosove ideje 15 minutnih mest. Županja Pariza, Anne Hidalgo je za svojo kampanijo ponovne izvolitve uporabila ta koncept kot osrednjo temo. Želela je razdeliti Pariz v okrožja in to še preden se je začela pandemija.
Carlos Moreno in Anne Hidalgo
Pri WEF-u pravijo, da:
”… z COVID-19 in njegovimi različicami, ki so držali vse v domovih (ali bližje domu kot običajno), je 15-minutno mesto šlo od ”lepo imeti” do zbornega krika. Zadovoljevanje vseh osebnih potreb na razdalji hoje, kolesarjenja ali prevoza je nenadoma postalo vprašanje življenja in smrti. Pandemija je povzročila nujnost pravičnega urbanizma, ki je postavila na stranski tir argumente o kolesarskih stezah in drugih ”udobjih”, ki že leta razburjajo skupnosti.”
Tukaj vidimo propagandne besedne zveze kot so: zborni krik, vprašanje življenja ali smrti in pravični urbanizem, ki v podzavest ljudi sidrajo nujnost in upravičenost projekta. Carlos Morena je bil svetovalec županji Pariza glede 15-minutnih mest, ki so predstavljena kot ”trajnostna digitalna pametna mesta”. In to je v resnici globalna agenda WEF in Združenih narodov (UN), ki vodi v vzpostavitev kreditnega družbenega sistema, kot ga lahko že opazujemo na Kitajskem. To promovirajo UN preko ”2030 Agenda for Sustainable Development” oz. ”Agenda 2030 za trajnostni razvoj’‘, ki so jo sprejele članice UN leta 2015 in po njihovih besedah omogoča:
”… skupni načrt za mir in blaginjo za ljudi in planet, zdaj in v prihodnosti. V središču je 17 ciljev trajnostnega razvoja (SDG-ji), ki so nujen poziv k ukrepanju vseh držav – razvitih in držav v razvoju – v globalnem partnerstvu. Zavedajo se, da mora odprava revščine in drugega pomanjkanja iti z roko v roki s strategijami, ki izboljšujejo zdravje in izobrazbo, zmanjšujejo neenakost in spodbujajo gospodarsko rast – vse to ob spopadanju s podnebnimi spremembami in prizadevanju za ohranitev naših oceanov in gozdov.”
”SDG-ji”
Človeku se kar milo stori ob prebiranju teh besed. Seveda je to na prvi pogled videti precej dobronamerno, vendar pa je zadaj vse skupaj pogojeno s sprejemanjem grozljivo škodljivih tehnologij in digitalne osebne identifikacije. Vse to že danes vsiljuje javni sektor preko različnih predpisov in zasebni sektor preko usmerjenih investicij. Pri javnem sektorju gre za večjo kontrolo in nadzor državljanov, pri zasebnem pa seveda za dobiček. Sodelovanje Slovenije je zagotovil Miro Cerar leta 2015 na sedežu ZN v New Yorku.
Miro Cerar je bil zelo dejaven pri predaji suverenosti Slovenije (https://www.prebujanjezavesti.si/slovenski-prostor/kako-so-nas-izdali-slovenski-politiki/ )
Takrat je znane nagovoril tudi igralec in samooklicani ”okoljevarstvenik” Leonardo DiCaprio. Ob tem, da je sodeloval pri dokumentarcih kot so A Plastic Ocean, Before the Flood, The Ivory Game in Cowspiracy: The Sustainability Secret se po svetu prevaža s superjahto, ki obremenjuje okolje bolj kot 1.500 avtomobilov skupaj. Čeprav je za obnovo Galapaškega otočja ”doniral 43 milijonov dolarjev”, pa je to zanemarljiv znesek v primerjavi z denarjem, ki ga pridobi preko donacij in seveda plačil s strani svojih gospodarjev.
Ljubitelj jaht Leonardo DiCaprio s kolegico ”igralko” in promotorko klimatskih sprememb Greto Thunberg
Najbolj jezo vzbujajoča trditev projekta je to, da ZN in ostale neizvoljene vmešane ustanove, ki so tako tudi brez odgovornosti, poudarjajo, da bodo 15 minutna mesta, decentralizirala mesta, kar pa ni res. Okrožja bodo tesno skupaj in centralno upravljana.
Izza celotnega projekta ”15 minutna mesta” stoji organizacija ”C40 CITIES Climate Leadership”, ki jo sestavljajo 97 največjih mest na svetu, ki naseljujejo 1/12 svetovnega prebivalstva in predstavljajo ¼ svetovne ekonomije. Izvorno je bila organizacija ustanovljena leta 2006, kot C20 s strani londonskega župana Kena Livingstona. Ta se je nato združila z Clinton Climate Initiative (CCI), pod vodstvom Billa Clintona in postala C40. Organizacijo trenutno vodi londonski župan Sadik Khan, upravo direktorjev pa vodi milijarder in bivši župan New Yorka, Michael Bloomberg, lastnik Bloomberg News. Milijarder in član CFR, Trilateralne komisije Rockefellerjev, elitne Century Association in mnogih drugih (udeleženec Bohemian Grove; 2008) je prijatelj Henrya Kissingerja. Več o Bloombergu, ki vlaga tudi v proizvodnjo hranil iz žuželk in njegovih povezavah si lahko preberete na https://kgt.si/michael-bloomberg/ .
Michael Bloomberg in Bill Gates leta 1996 na srečanju WEF-a
V juliju 2020 je C40 objavil članek z naslovom How to build back better with a 15 minute city. Kmalu za tem je večina mest znotraj C40 najavila radikalno preobrazbo za dosego ciljev SDG-jev. Naslednji članek C40 je izpostavil mesta Barcelona, Bogota, Buenos Aires, Melburne, Milan, Pariz in Portland, kot nekaj prvih v projektu. Očitno je, da takšna preobrazba ni poceni. Zato je C40 objavilo, da je stopil v partnerstvo z NREP, dansko urbanistično investicijsko podjetje z 19 milijardami razpoložljivih sredstev in veliko rastjo. Sredstva izvirajo iz neimenovanih ustanov in investitorjev.
To, kar lahko odkrijemo je, da je NREP v lastništvu višjih partnerjev in Novo Holdings, ki je največji individualni lastnik. Novo Holdings je v 100% lastništvu Novo Nordisk Foundation, ene največjih ”dobrodelnih” fundacij na svetu, ki je osredotočena na medicinsko raziskovanje. V lasti ima Novo Holdings A/S, podjetje, ki je največji delničar Novo Nordisk, danske farmacevtske korporacije. V teh povezavah najdemo tudi Renaissance Technologies LLC, milijarderja Jima Simonsa, ki je nekoč delal za ameriško Agencijo za nacionalno varnost (NSA), kjer je razreševal šifre. Simons je donator Hillary Clinton, leta 2006, pa ga je Financial Times proglasil za ”najpametnejšega milijarderja na svetu”.
George Soros in Jim Simons
Torej, v teoriji naj bi ”15 minutna mesta” omogočala lažje in bolj zdravo življenje, med tem, ko bi hkrati izboljšala življenje v skupnosti in okolju. V praksi pa to pomeni postavljanje kamer na vsakem vogalu, da se lahko sledi vsakomur, kar zagotavlja, da posameznik ne zapušča določenega območja prepogosto. Ob tem bodo postavljeni prometni filtri, ki bodo oglobili voznike v prekrških. Projekt naj bi se začel v letu 2024. Projekt so predstavili v Oxfordu, ki je bi bil razdeljen na 6 območij, kjer bodo ljudje lahko v druga področja potovali 100 krat na leto oz. 50 krat če imate dva avtomobila. Ko boste prekoračili kvoto, boste morali plačati kazen £70 oz. vam jo bodo takoj odtegnili z vašega računa. Nekomu se zdi 100 prehodov veliko, vendar pa se morajo nekateri ljudje peljati na delo preko več območij. Svet C40 je na ta problem odgovoril, da lahko ti uporabljajo obroče oz. obvoznice, kar pa seveda podaljša pot in čas, ter povzroča večje onesnaževanje, ki naj bi ga ta koncept zmanjšal.
Načrt okrožij v Oxfordu
Kot običajno, bi ceno ”15 minutnega mesta” nosili navadni ljudje. Še posebno lastniki vozil in družine, ki redno potujejo preko mesta na obisk sorodnikom ali prijateljem ali pa se vozijo na delo. In tukaj ne pozabimo tudi potrebe starejših ljudi, invalidov in otrok, kot tudi oseb, ki skrbijo za njih. To, kar je bistveno je, da vam prepovedujejo odhajati 15 minut stran od doma in če boste imeli službo v mestu, se boste prisiljeni tja preseliti. Vse to samo zato, ker so oblastniki v Oxfordu razglasili ”izredne podnebne razmere” in objavili svojo vizijo ”Net Zero carbon Oxford” do leta 2040. Potrebno je vedeti, da je 93% prebivalcev nasprotovali projektu, vendar so jih pri C40 in v medijih enostavno ignorirali in nadaljevali z implementacijo in jo poimenovali ”poizkus”. Ena od polemik nagovarja segregacijo. Razdelitev mesta na okrožja bo zagotovo tudi na bogate in revnejše predele. Nekateri pravijo, da je to tudi celoten namen projekta. Projektanti govorijo, da bodo različna mesta oz. okrožja imela različna pravila. Bogati bodo seveda ostali svobodni.
V mestu Sao Paulo lahko vidimo prepad med bogatimi in revnimi, med favelo Paraisopolis in elitno sosesko Morumbi
Potrebno je vedeti, da tisti, ki pristopijo k projektom C40, sprejmejo tudi njihovo deklaracijo za borbo proti ”klimatskim spremembam”. Problem pri njihovi propagandi ”klimatske nujnosti” ni ta, da moramo vsi bolje skrbeti za planet, glede onesnaževanja in ravnanja z naravo in živalmi, vendar pa elita in vlade zavajajo z vzroki za spremembe v naravi in tako tudi z rešitvami. Tako se tukaj 15 minutna mesta soočajo s problemi bolnišnic, bivanja, infrastrukture in transporta, ampak ustvarjajo podobo nenehne krize, namesto, da bi se trezno naslavljalo probleme, ki jih je potrebno rešiti za izboljšanje kakovosti življenja.
Omrežje 5G (6G, 7G,…) omogoča popolno kontrolo in nadzor, ob tem pa ustvarja okolju škodljivo sevanje ( https://www.prebujanjezavesti.si/?s=5G)
Glede teh projektov se ustvarja prava medijska propaganda, ki promovira uspeh pilotnih projektov. To se dogaja v Oxfordu, kjer urbanisti povsem ignorirajo odzive in mnenje prebivalcev. Ko bodo pilotne projekte razglasili za uspeh, se bo to merilo postavilo za vsa ostala mesta po svetu. Seveda z odporom ljudi, kar pa ne bo objavljano. Nekateri meščani se bodo preselili na podeželje z namenom, da ohranijo svobodo.
Odziv mestnih načrtovalcev bo, da je to slabo za okolje in bodo povečali davke in ostale omejitve, da prisilijo ljudi nazaj v mesta. Ko bo večina ljudi prisiljena nazaj v mesta, bodo sledili novi ukrepi, ki bodo zagotovili, da bodo ljudje v veliki meri ali pa v popolnosti odvisni od svoje vlade. To bo vladi zagotovilo podrejanje ljudi, ki bo dosežena z vsemi mogočimi pomeni in preko različnih kriz, ki si bodo sledila druga za drugo. Tako vidimo, da ”15 minutna mesta” nimajo nič opraviti z zdravim okoljem ali dvigom kvalitete posameznikovega življenja. Danes tej organiziranosti pravimo vasi, ki s težnjo po samooskrbi vsekakor ne potrebujejo nekoga, ki bi jim govoril kako naj živijo.
”Povezana skupnost” robotiziranih prebivalcev?
Podeželje je že sedaj ogroženo s strani projektov kot so ”Pametne vasi”. V Sloveniji so leta 2018 podpisali Blejsko deklaracijo, ki vključuje modele za ”izboljšanje življenja na podeželju”. Gostitelj konference o pametnih vaseh je bil poslanec Franc Bogovič in takratna evropska komisarka za promet, Violeta Bulc. Bogovič je ob tem povedal, da ”ne gre za tekmovanje mesta-vasi, ampak za sodelovanje”. Ljudje se žal ne zavedajo, da je bistvo projekta digitalizacije oz. širjenje mreže 5G v vsako vas in obcestno razsvetljavo.
Mednarodna konferenca na Bledu (2018); V ozadju evropski komisar za razvoj agrikulture in podeželja Phil Hogan, premier v odstopu Miro Cerar in EU komisarka za promet Violeta Bulc ( https://siol.net/novice/slovenija/bodo-pametne-vasi-kljucne-za-razvoj-podezelja-video-464963)
Prav tako nas ”strokovnjaki” prepričujejo, da je ”infrastruktura 5G lahko 90 % bolj energetsko učinkovita kot 4G”. Vendar pa je to na osnovi bita (prenosa podatkov), medtem, ko tipična bazna postaja 5G, potrebuje tudi do trikrat več energije, da zagotovi enako pokritost kot omrežje 4G. Poraba energije 5G je odvisna od radijske konfiguracije, strojne opreme in prometne obremenitve, več kot 70 % porabljene energije pa je v radijsko dostopovnem omrežju (RAN). 5G RAN v tipičnem stanju porabi do 2,7 kilovata energije z masivnimi konfiguracijami MIMO (Multi-Input Multi-Output systems) 64T64R, medtem ko LTE radio porabi približno 0,8 kilovata.
Oblasti oz. globoka država in globalna elita si v resnici želijo le, da bi vsi imeli digitalno osebno izkaznico, povezano z bančnim računom, kar bi s sledenjem aktivnostim na internetu, omogočilo popolno vodljivost populacije. Seveda vse v imenu ”družbene odgovornosti, trajnostnega razvoja in vzpostavitve inovativnih digitalnih rešitev”. Ker pa vlada veliko nasprotovanje sprejemu ”15 minutnih mest” in ker je več ”nas” kot ”njih”, poskušajo z vse večjo digitalizacijo družbe. Ker vedo, da nikoli ne bodo imeli premoč v številu ljudi, želijo narediti, da se ljudje vse bolj zanašajo na svet digitalizacije.
Idilična podoba ”pametne vasi”
Digitalizacija podeželja bo povečala sevanje, kar bo škodovalo človeku in naravi
Propadanje dreves ob bazni postaji
Naša rešitev leži v pregovoru: ”Če razmišljaš eno leto vnaprej, posej seme in UREDI VRT. Če razmišljaš 10 let vnaprej, posadi drevo in USTVARI GOZD. Če razmišljaš 100 let vnaprej, POUČUJ LJUDI.” Če se sprašujete o čem bi lahko poučevali, potem predlagam, da o tem, da DRUŽBA CVETI, ko otroci opazujejo stare ljudi, ki sadijo drevesa, v katerih senci ne bodo nikoli sedeli.”
Za podporo mojemu trudu, lahko prispevaš donacijo preko aplikacije ”buy me a coffe”, ki se odpre s pritiskom na ikono kozarčka (levo spodaj). Sam mislim, da potrebujemo čim več svobodnih raziskovalcev, ki niso del uradnih medijev in v svet širijo resnico. Vse dobro na poti k osebni in kolektivni svobodi…in hvala ti iz srca.
Ikona ”buy me a coffe”
