Finančna svoboda je običajno nerazumljena, ko ljudje menijo, da to pomeni, da imate na računu veliko denarja. V resnici pomeni to, da imate zmožnost lastništva nad svojimi sredstvi in odločate o tem kdaj, kje in kako jih porabljate. Zmota je tudi ta, da je denar, ki ga imate na banki, vaš. V tem pogledu je v resnici banka lastnik vašega denarja in tako bo vaš denar porabljen za njeno reševanje ob prihodnji ekonomski krizi. Ta kriza je pred našimi vrati oz. že stopamo preko njenega praga.
Danes že beremo da si bo morala ena najbolj pomembnih bank na svetu, Credit Suisse, od švicarske centralne banke sposoditi preko 50 milijard švicarskih frankov. Kaj to pomeni? Verjetno se še spomnite recesije iz 2008? Če se, potem veste, da je takrat šlo za recesijo, ki nastala zaradi balona na nepremičninskem trgu. Velike banke so na veliko vlagale v slabe hipoteke na prenapihnjenem nepremičninskem trgu, ki so nato izgubile cene ob poku balona. Kmalu za tem je bankrot najavila investicijska banka Lehman Brothers, kar je ogrozilo celoten finančni sistem ZDA. Za njegovo reševanje je ameriška zakladnica porabila več kot 700 milijard dolarjev denarja davkoplačevalcev. Ob tem navadni državljani, ki so bili prizadeti zaradi recesije, niso dobili nobene pomoči!
Bankrot Lehman Brothers
Pri tem je bila zaprta ena sama oseba. To je bil direktor podružnice omenjene Credit Suisse, vsi ostali direktorji pa so dobili celo izdatne bonuse. V ZDA je komisija, ki je preiskovala obseg vpletenosti bank, dokaze uničila, politika pa je sprejela ”rešitev” z ”Dodd–Frank Wall Street Reform and Consumer Protection Act”. Gre za zakon, ki naj bi promoviral finančno stabilnost z izboljšanjem odgovornosti in transparentnosti finančnega sistema. Zakon je v večjem delu naslavljal trgovanje z ”izvedenimi finančnimi instrumenti” oz. ”derivativi”, katerih trg je vreden približno 1.44 kvadrilijona dolarjev. Omenjeni zakon pravi, da se v primeru finančnega zloma najprej poplača dolg iz naslova derivativov. Ta dolg se poplača z denarjem strank banke. Torej vlagateljev in tistih, ki imajo denar na njihovih računih.
Barack Obama pri podpisovanju zakona ”Dodd-Frank”
Ideja za zakon je prišla od direktorjev prej omenjene Credit Suisse, Paula Calella in Wilson Ervina, podprli pa so ga tudi pri Mednarodnem denarnem skladu (IMF). Za prvo testiranje so si izbrali Ciper, kateremu je IMF po krizi 2008 posodil 10 milijard dolarjev. Posojilo je prišlo z zahtevami, da se izvede mehanizem omenjenega zakona. Tako so njihove banke zasegle vsa sredstva računov, na katerih je bilo več kot 1000 evrov. Veliko imetnikov računov so bili ruski oligarhi. Leta 2014 so se članice G 20 obvezale sprejeti omenjeni zakon in sem so vključeni tudi pokojninski skladi. Tako je EU je leta 2014 sprejela ”Direktivo o sanaciji in reševanju bank”. In če mislite, da je vaš denar kakorkoli zavarovan, potem se motite, ker zavarovalnice nimajo niti približno toliko denarja, da bi pokrile depozite. Banka se ob tem obvezuje, da v zameno za vaš denar, dobite povrnjeno vrednost v drugi obliki. Tako lahko dobite njene delnice in postanete solastnik banke, kljub temu, da ni vredna počenega groša. Torej, scenarij krize je že znan in preizkušen, dodaja pa se mu nova razsežnost. Tukaj govorimo o digitalnih valutah centralnih bank imenovanih CBDC-ji. Te boste prejeli ob bankrotu banke v zameno za vaš denar.
Paul Calello
Če se malo ustavimo in ozremo nazaj v 2013 lahko vidimo, da je konec leta Slovenija v NLB, Novo KBM in Abanko vložila 2,8 milijarde evrov. K temu moramo prišteti še stroške prve in druge dokapitalizacije Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB). Nanjo je država prenesla ”slaba posojila bank”, likvidacijo Factor banke, Probanke, dokapitalizacijo Banke Celje,… Celotna vrednost naj bi bila okoli 800 milijonov evrov. Zaradi tega je slovenski javni dolg presegel 80% BDP-ja. To je vplivalo, vpliva in še bo vlivalo na življenje Slovencev še vrsto let. Seveda je bila vmešana celotna politika, vendar so glavno vlogo dobili predsednica vlade Alenka Bratušek, minister za finance Uroš Čufer in državni sekretar na ministrstvu za finance Mitja Mavko.
Alenka Bratušek, Uroš Čufer in Mitja Mavko
V operativnem smislu je bil najbolj odgovoren guverner Banke Slovenije Boštjan Jazbec, ki je bil za svojo nalogo dobro izurjen. Pred tem je namreč delal kot svetovalec za Evropsko banko za obnovo in razvoj (EBDR) in Svetovno banko v Washingtonu. Nato je bil član uprave Banke Slovenije do leta 2008, ko je postal višji svetovalec v Mednarodnem denarnem skladu (IMF) in Centralne banke Kosova in Centralne banke Surinama. Za svoje delo pri opustošenju slovenskega premoženja je bil nagrajen z odpravnino 76.000 evrov in mestom člana skupine za upravljanje centralne Banke za mednarodne poravnave (BIS).
Uroš Čufer, Alenka Bratušek in Boštjan Jazbec
Odgovoren je tudi tedanji namestnik direktorja nadzora bančnega poslovanja pri Banki Slovenije Tomaž Čemažar, ki je bil prav tako podpisan pod odločbo o izrednih ukrepih v NLB, s katero so bili izbrisani imetniki podrejenih obveznic. Kako zaupanja vredne so banke pove podatek, da so NLB, Nova KBM in Abanka leta 2013 v medletnem izkazu prikazovale, da je z njimi vse v redu. Skupaj naj bi imele 1,2 milijarde kapitala. No, le dva meseca kasneje je bilo ugotovljeno, da so takrat že imeli 650 milijonov evrov negativnega kapitala. Mislite, da se tega niso zavedali?
Slovenski javni dolg
To, česar se ljudje ne zavedajo je to, da nič ni prepuščeno naključju. Namreč, globalna elita že leta izvaja simulacije ”reševanja bank” in eno takšnih, so nazadnje izvedli tudi pri ameriški Zvezni korporaciji za zavarovanje depozitov (FDIC). Na njej je sodeloval tudi omenjeni arhitekt ”reševanja bančnega sistema” Wilson Ervin. V tej simulaciji predstavijo tudi strategijo za ohranjanje zaupanja javnosti v finančni sistem v času, ko se bo izvajalo ”reševanje bank”. Eden izmed predlogov je, da naj bi se bankrot banke objavil v petek zvečer, v času ko poročilom namenja pozornost le malo ljudi. Omenjajo tudi transparentnost, ki pa naj bi bila selektivna. Najprej bi o zlomu finančnega sistema obvestili banke in velike vlagatelje, javnost pa bi bila na vrsti na zadnje. Eden od sodelujočih pri simulaciji je dejal, da ima ”javnost več zaupanja v bančništvo kot oni in da naj tako tudi ostane”. Naslednji predlog je bil, da se javnost obvesti takrat, ko bi že izstopali iz recesije, da se ne bi prehitro razširila informacija o tem, da so ostali ljudje brez denarja. Za to naj bi poskrbela cenzura medijev in interneta.
Vse to se že dobro kaže pri kolapsu banke Silicon Valley Bank v ZDA, kjer je izvršni direktor Gary Becker, en dan pred novico prodal svoje delnice v vrednosti 3.6 milijona dolarjev. Novica o kolapsu je prišla v javnost 10. marca…da, na petek. Potrebno je vedeti, da je bil Becker eden od mnogih velikih direktorjev, ki so leta 2018 lobirali ameriški kongres, da bi sprostili Dodd–Frankov zakon. Velike banke so zmagale s podporo obeh strank in Donald Trump je kot po navadi, sledil ukazom Wall Streeta in podpisal zakon, ki je sprostil dele zakona, ki so omejevali banke.
Donald Trump razveseljuje Wall Street
Svet se sedaj že spopada z inflacijo, ki naj bi bila posledica Covid zapiranj in ne v sprejetih fiskalnih ukrepih za ublažitev njihovih učinkov. Torej eden izmed namenov Covid krize je bil, da se ljudi ohranja zadovoljne s covid dodatki in nadomestili, ki so izvirali iz brezglavega tiskanja denarja, med tem ko se jih sili k opuščanju temeljnih svoboščin. To je tisto, čemur bi lahko rekli ”lockdown inflacija”, ki se je zaradi kitajskih zapiranj oktobra 2022 okrepila. Zaradi ukrajinske vojne in sankcij proti Rusiji je še narasla, predvsem rast cene energije in hrane. Te rasti cen imajo več vzrokov, ki se krepijo sami. Po eni strani je ‘‘konflikt” neposredno prekinil izvoz surove nafte, zemeljskega plina, žita, gnojil in kovin, kar je dvignilo cene energije, hrane in surovin.
Te težave na strani ponudbe, so še poslabšale samouničujoče sankcije Zahoda proti Rusiji, zaradi katerih se danes evropske države ”borijo” za dražje alternative ruski nafti iz ZDA in Afrike. Namen tega je izkoristiti inflacijo, ki jo želijo zapeljati v recesijo in s tem povečati nezaposlenost in odvisnost od države. Ob tem so svetovni giganti kot so Exxon Mobil, Shell, BP in Chevron pobirali rekordne dobičke v prvi četrtini leta 2022.
Služenje naftnih kartelov
Inflacija je vedno znova izgovor v rokah politične in ekonomske elite. Lahko se spomnimo, kako je okoli 50 let nazaj naftna kriza v zahodnih deželah pognala inflacijo v nebo. To je bil šolski primer uvožene inflacije, kar je v kontekstu takratne skorajda polne zaposlenosti in močne pogajalske moči sindikatov, sprožilo samookrepitvene pritiske. Podjetja so višale cene, da bi zaščitila stopnjo dobička, med tem, ko so delavci zahtevali povečanje plač. Ta spirala cena-plača je bil odgovor na inflacijske pritiske iz tujine, ne pa tudi njihov vzrok.
Globalna elita je vedela, da jim bo inflacijska kriza priskrbela idealno priložnost za smrtonosni udarec povojnem režimu polne zaposlenosti, ki je po njihovem vidiku pripeljal do tega, da so delavske množice imele preveliko moč. Tako so pripravili protiudarec, ki bi zlomil hrbet organiziranega dela in vrnil neomajno moč kapitala nad družbo. Inflacija je bila idealen izgovor. S teoretičnim ozadjem ekonomistov v službi elite, kot je bil Milton Friedman, so ustvarili zgodbo, kjer so za vse ekonomske probleme okrivili inflacijo in nato preveliko moč sindikatov, nerazumne zahteve delavcev po plačah in preobsežen sistem socialnega varstva. Tako se je začela neoliberalna protirevolucija, kateri ključni vidik je bilo namerno ustvarjanje brezposelnosti z radikalnim zaostrovanjem denarne in fiskalne politike, da bi zdrobili pogajalsko moč sindikatov. Alan Budd, ekonomski svetovalec Thatcherjeve, je kasneje priznal:
”Morda so bili ljudje, ki so sprejemali dejanske politične odločitve… kateri niso nikoli niti za trenutek verjeli, da je to pravi način za znižanje inflacije. Oni so videli, da bi bil (monetarizem) zelo, zelo dober način za dvig brezposelnosti, ta pa je bil izjemno zaželjen način za zmanjšanje delavskega razreda.”
Alan Budd
Poznavalci zgodovine lahko potrdijo, da se zgodovina ves čas ponavlja. Tako lahko vidimo vzporednice med ekonomsko stisko 30-ih in 40-ih 20. st. in naraščajočo inflacijo s katero se soočamo danes. Elita že od nekdaj deluje po načelu ”ustvarjanja problemov in ponujanja rešitev”. Leta 1924 so v Nemčiji inflacijo po vojni že počasi spravljali pod kontrolo in ekonomija se je začela izboljševati. Do leta 1928 je nezaposlenost padla na 8.4% in Nemci so postopoma pridobili novo zaupanje v demokratični sistem in ekstremistične rešitve, ki so jih ponujali ljudje kot je Adolf Hitler, so bile povsem neprivlačne.
Berlin 1928/29
”Sreča” Nacionalne Socialistične Nemške Delavske stranke (NSDAP) se je obrnila z ”zlomom” na Wall Streetu oktobra 1929. Obupane za kapitalom, so ZDA odpoklicale posojila iz Evrope. Ena izmed posledic tega je bila pospešena rast nezaposlenosti. Nemčija, katere ekonomija se je močno naslanjala na investicije iz ZDA je bila prizadeta bolj kot ostale države v Evropi. Pred ”zlomom” je bilo v Nemčiji nezaposlenih 1.25 milijona ljudi, do konca 1930, pa je število doseglo skorajda 4 milijone, kar je bilo 15.3% prebivalstva. Trpeli so tudi tisti zaposleni saj so s padcem povpraševanja za delom, padale tudi plače. Hitler, katerega so jemali za norca leta 1928, ko je ”predvidel” ekonomsko katastrofo, je bil sedaj videti povsem drugače. Ljudje so začeli govoriti, da če je bil dovolj pameten, da je predvidel recesijo, potem ima morda tudi znanje kako jo rešiti.
Adolf Hiter na zboru NSDAP leta 1929
Vse to opazujemo tudi danes, ko inflacija raste in ogroža okrevanja po epidemiji oz. plandemiji, ko se ponovno povečuje možnost stagflacije, hkratnega pojava negativne rasti in pospešene inflacije. Sedaj ekonomisti in komentatorji krivijo visoke cene presežnega povpraševanja (ljudje, ki imajo preveč denarja za porabo), ki so ga spodbudili čezmerni dvigi plač (covid dodatki), ter pretirana ekspanzivna fiskalna in monetarna politika med ”covid krizo”. Njihova predlagana rešitev je, da morajo centralne banke zvišati obrestne mere in zmanjšati fiskalno porabo. Torej, varčevanje! In to tudi počnejo centralne banke po vsem svetu, vključno z evropsko ECB. Banke zvišujejo obrestne mere v najbolj razširjenem zaostrovanju denarne politike zadnjih dveh desetletij.
ECB
Težava pri vsem tem je, da znova, tako kot v prejšnjih obdobjih, ima inflacija razmeroma malo opraviti s presežnim povpraševanjem in pretirano rastjo plač. V resnici ima večinoma izvor na strani ponudbe, kjer je ”pomanjkanje ”sprožila Covid kriza in sedaj vojna v Ukrajini”. To je bilo seveda narejeno povsem namenoma in ljudje ne razumejo, da gre za voden konflikt s strani globalne elite. In tako danes lahko poslušate uradno razlago, da so:
”globalne omejitve leta 2020 in 2021 povzročile zlom svetovnih dobavnih verig trajnih dobrin in industrijskih komponent ter poceni in prilagodljive delovne sile v državah z nizkimi in srednjimi dohodki. Ta tuja ozka grla na strani ponudbe, ki so se v več državah še poslabšala zaradi ozkih grl na strani domače ponudbe, kot je pomanjkanje voznikov tovornjakov na dolge razdalje in pristaniških delavcev, so razlog da so cene močno zrasle, že pred izbruhom konflikta v Ukrajini”.
Kaj pa se v resnici odvija v ozadju? Torej, marec 2021, so se ruske sile začele zbirati na meji z Ukrajino, kar je Putin opisal kot, rutinske vojaške vaje. Nato je oktobra 2021 Dimitrij Medvedjev izjavil: ”Ukrajina je vazal zahoda in ta slabotna, nevedna in nezanesljiva država ni vredna dialoga.” (https://www.prebujanjezavesti.si/nekategorizirano/2095/ )
Vladimir Purin in Dimitrij Medvedjev
To je že bila napoved vojne. Februarja 2022 so pod okriljem noči ruske sile prečkajo mejo in začnejo z napadi na Ukrajino. Umirajo vojaki na obeh straneh, civilno prebivalstvo pa je terorizirano s strani konflikta, ki se jim je še pred tem zdel nepredstavljiv. Marec 2022, vojna traja že tedne in Ukrajina se še vedno upira. Larry Fink, direktor BlackRocka, največje finančne ustanove na svetu, napiše pismo njihovim delničarjem. V njem se ne osredotoča na trge, na ceno nafte, inflacijo in ostale probleme, ki so vzniknili od kar se je začela vojna.
Spregovoril je o tem, da je nesreča Ukrajine ”srce parajoča”, da podpirajo Ukrajince, ki so pokazali herojstvo proti neusmiljeni agresiji. Aprila 2022, njegov namestnik Alex Brazier na Bloomberg News govori o Ukrajini, ob tem pa sporoča, da sta globalizacija in ekonomski svet kot ju poznamo mrtva. Ruski plin poganja nemške tovarne, od koder produkte pošiljajo v Vietnam in Kitajsko, od tam pa v ZDA. Temu je sedaj konec.
Donald Trump in Larry Fink
Septembra 2022 se ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski sreča z Larryjem Finkom. Novembra 2022 Ukrajina in BlackRock podpišeta sporazum glede okvirja svetovalne pomoči pri razvoju specialne platforme za pridobitev zasebnega kapitala pri obnovi in podpori ekonomije Ukrajine. Decembra 2022 se se Larry Fink znova sestane z Zelenskim glede koordinacije za obnovo Ukrajine. Januarja 2022 WEF v Davosu omogoči srečanje delegatov Ukrajine in BlackRocka, kjer se ne pogovarjajo o podpori Ukrajine z orožjem in strelivom, urjenju njihovih vojakov, ampak o dotoku denarja za obnovo Ukrajine. Kljub temu, da vojna še traja!? Pogovarjajo se o 1 trilijonu dolarjev in zasebni sektor se nadeja ”pravičnemu vračilu”. Očitno je, da gre za privatizacijo Ukrajine. To nas ne sme presenečati saj gre za dobro utečeno politiko ZDA.
Zelenski z Bidnom v Washingtonu decembra 2022
V avgustu 2022 je bil izvršni direktor BlackRocka, Erick Van Nostrand, priključen Bidnovi administraciji kot višji svetovalec glede ekonomskih zadev povezanih z Ukrajino in Rusijo. To se je zgodilo po tem, ko je Biden k svoji administraciji že priključil dva zaposlena pri BlackRocku. Prvi je Brian Deese, ki je postal vodja Nacionalnega ekonomskega sveta (NEC). Drugi je Mike Pyle, bivši vodja investicijske strategije BlackRocka, ki je postal glavni ekonomski svetovalec podpredsednice ZDA, Kamale Harris in ključna oseba pri sankcijah Rusije. Sem sodi tudi Adewale Adeyemo, bivši vodja osebja v BlackRocku, ki deluje kot namestnik tajnika ameriške zakladnice. Pred tem je prav tako deloval v administraciji Obame, v Nacionalnem ekonomskem svetu. Ob tem je svet že v recesiji, ki je bila pred tem definirana kot ”obdobje začasnega ekonomskega nazadovanja v katerem sta trgovina in industrijska aktivnost zmanjšani, splošno definirana kot padec BDP-ja v dveh zaporednih četrtletjih”. To se je zgodilo v ZDA leta 2022, vendar pa je Bidnova administracija enostavno spremenila definicijo recesije, namesto da bi poskušala popraviti stanje. Resničnost je ta, da je svet že v recesiji in na robu depresije.
Vsi štirje omenjeni, so bili deli Obamove administracije, se nato zaposlili v BlackRocku in se končno vrnili nazaj v Washington. Tako sedaj BlackRock ustvarja dobičke pri uničevanju Ukrajine. Njihovi lobisti vsiljujejo pošiljanje orožja v Ukrajino saj njihove naložbe v višini 40 milijard dolarjev, zajemajo proizvajalce orožja. So največji delničar (15,9%) orožarskega podjetja Sturm, Ruger& Company. Sledijo si Lockheed Martin (6,4%), Boeing (5,2%), General Dynamics (3,94%), Northrom Grumman (5,5%) in Raytheon (6,6%). Guvernerji in izvršni direktorji sedijo tudi v upravnih odborih omenjenih podjetij, kot je to v primeru direktorice Boeinga, Stayce D. Harris, ki je tudi direktorica fiksnih skladov pri BlackRock. Ob tem je tudi upokojena generalpolkovnica, ki je vodila Air Force Inspection Agency in Air Force Office of Special Investigations.
Stayce D. Harris
Čeprav se mnogi ne zavedajo dejstva, da sta vrhova obeh držav, tako Rusije kot Ukrajine, del globalne zarote, pa je dejstvo, da se z vsakim raketnim napadom Rusije na infrastrukturo Ukrajine, račun BlackRocka poveča za približno 100 milijonov dolarjev. Do sedaj naj bi bila škoda v Ukrajini ocenjena na 1 trilijon dolarjev. Vojna stane približno 3.6 milijarde na teden, BlackRock pa ima monopol nad vsemi investicijami za obnovo Ukrajine. Oni bodo služili na vsaki šoli, mostovih, cestah, plinovodih, trgovinah in zgradbah, ki bodo postavljeni na novo. In na ta posel BlackRocku ni potrebno čakati na konec vojne, ampak se obnova odvija že sedaj. In zato se je Zelenski ”udeležil” srečanja v Davosu.
Elita šteje dobičke sedaj in štela jih bo tudi kasneje
Če se vrnemo nazaj v ”covid krizo”, tukaj niti ni pomembno ali verjamete, da so bila zaprtja in omejitve odzivi dobre vere glede javnega zdravja, dejstvo je, da je vse to navadilo ljudi na značajne omejitve njihove svobode, vključno svobode gibanja. Še več kot to, pokazalo je, da če tisti, ki vladajo, ustvarijo dovolj strahu, bodo ljudje tolerirali omejitve. Tako je globalna elita zavestno vzgajala svetovno populacijo v policijsko državo. V ZDA to ni bilo prvič, da so bili ljudje vzgajani v policijsko državo. Primer so pregledi ameriške Uprave za varnost prometa (TSA) na letališčih po 9/11, detektorji kovin v šolah in preiskave brez sodnih nalogov. Vse to je eliti pokazalo, da bodo ljudje tolerirali vsako stvar, le če jih dovolj prestrašiš.
TSA na ameriških letališčih
Večina ljudi, pred tem še velikih zagovornikov svoboščin, je med Covidom hodila okoli z umazanimi in ponošenimi neuporabnimi maskami in se podrejalo odlokom (ne zakonom) vladajočih režimov, ki niso imeli nobenega smisla. Npr. ko hodiš je maska potrebna, ko sediš ni več potrebna. Ljudje so dovolili celo, da so bili temu podvrženi tudi njihovi otroci. Vprašanje je, kako bodo ljudje sedaj prestrašeni v nadaljnjo uničevanje njihovih svoboščin?
”Nova normalnost”
Ob vsem tem pa je vrednost 100 največjih podjetij na svetu dosegla rekordnih 31.7 trilijonov dolarjev (2021). Za primerjavo, bruto družbeni proizvod ZDA in Kitajske skupaj je 35.7 trilijonov dolarjev (2020). Načrt elite je, da vsak izmed nas bankrotira in kot kaže, so na dobri poti. V takšen scenarij nas danes vodi vedno večja inflacija, ki je seveda skrbno načrtovana in vodena. Ta se bo povečevala, dokler denar ne bo izgubil vso vrednost. V hiperinflaciji v Zimbabveju leta 2007/08 npr. niste mogli za 10 milijonov njihovih dolarjev dobiti niti vžigalice. Resnica je ta, da se nebesa, ki si jih želi psihopatska globalna elita, imenujejo ”brezgotovinska družba”. Te ne morejo implementirati dokler se ne uvede digitalna osebna identifikacija. Kako želijo priti do njene uvedbe?
Nadaljevanje sledi…
