Težko je danes opazovati ljudi, ki večinoma nimajo mentalnih sposobnosti, da bi lahko doumeli kaj se okoli njih dogaja. S tem so obsojeni na trenutno in bodoče trpljenje. Vse to je posledica vseživljenjskega in več generacijskega programiranja, ter prisotnost strahu, ki v veliki meri zmanjša sposobnost razmišljanja. Kako velika je moč manipuliranja uma posameznika s strani svetovnih sil in medijev, lahko vidimo danes, ko je včerajšnji najhujši sovražnik ”covid-19” že skorajda pozabljen. Tega je izrinila še večja nevarnost, ki preti s strani ”boja interesov velikih velesil”. Tukaj je ustvarjena propaganda, ki spreminja svet v črno-belo sliko z namenom, da manipulira, zavaja in radikalizira.
Zaradi programiranja skozi izobraževalni sistem, kjer se dodobra ohromi posameznikova sposobnost za lastno raziskovanje in razmišljanje, so ljudje lahke žrtve dezinformacij uradnih medijev. Tisti, ki so spregledali uradne medije, večinoma še ne vidijo, da se na medmrežju odvija kibernetska vojna, kjer imajo globalne sile mnogo orožij za oblikovanje posameznikovega prepričanja. Zavedali se tega ali ne, pozornost ljudi je v večji meri pripeta na dnevne novice, pa naj gre za novice iz uradnih medijev ali ”alternativnih” na medmrežju. To, kar spremljamo trenutno v Ukrajini je le ”igra velikih”, predstava za množice, kar pa seveda ne pomeni, da pri tem ljudje ne trpijo in umirajo. Eni umirajo za zastavo, drugi za ideale in tretji zaradi nasilja slednjih. Med tem pa se 1% najbogatejših na račun vseh ostalih bogati naprej.
Vladimir Putin in Volodomir Zelenski
Torej, če bi verjeli uradnim medijem glede situacije v Ukrajini, potem je stvar precej enostavna. Rusija je objavila vojno Ukrajini in začela neizsiljeno in neopravičljivo invazijo nad to državo. Pa vendar, mediji ob tem pozabljajo omeniti, da je pred tem ukrajinski predsednik Volodomir Zelenski odkril svoje namene glede ukrajinskega jedrskega programa, da poteka genocid nad rusko govorečim prebivalstvom v regiji Donetsk že od leta 2014 ali glede prihoda ogromnih letalskih pošiljk orožja v Ukrajino. Ali smo slišali v medijih o veliki skupni vojaški vaji Nata in ukrajinskih sil? Morda bi se lahko ozrli k telefonskemu pogovoru, kjer državna podsekretarka ZDA, Victoria Nuland, izjavi ”naj se EU jebe” in nato skupaj z ameriškim ambasadorjem v Ukrajini, Geoffreyem Pyattom, naklepa ukrajinsko vlado po prevratu (https://www.youtube.com/watch?v=CL_GShyGv3o ). Še pred tem je Nulandova priznala, da so ZDA porabile 5 milijard dolarjev za aktivnosti za namen ”promocije demokracije” v Ukrajini.
Victoria Nuland
Če bi nekdo želel poglobljeno razumevanje situacije v Ukrajini, bi se moral vrniti v čas Vikingov in Kijevskih Rusov, vendar pa se tukaj osredotočimo raje na stanje Ukrajine, ko je bila ta še del Sovjetske zveze. Pred 1. Svetovno vojno je bila Ukrajina samostojna država, po njej pa je bila priključena v skupnost sovjetskih držav. Ukrajinci, so prav tako kot Poljaki srednjeevropski narod in ne vzhodnoevropski kot Rusi. Vse od takrat so Ukrajinci želeli povrniti svojo neodvisnost, vendar pa Stalin ni želel izgubiti nadzora nad največjo pridelovalko žita v Evropi. Leta 1932 je Stalin začel z nacionalizacijo, s katero je odvzemal posest ukrajinskim kmetom in jim jemal pridelek. Uporne kmete so pobili ali pa jih deportirali. Na ta način so pomorili na sto tisoče ljudi.
S tem je Stalin ustvaril hudo lakoto, med tem ko je ukrajinsko žito pod ceno prodajal Evropi. Vrhunec procesa poimenovanega ’’holodomor’’ oz. ’’gladomor’’ je bil spomladi 1933, kjer je zaradi lakote umrlo vsak dan 24.500 ljudi. Vse skupaj je umrlo 8-10 milijonov ljudi! V izpraznjenih ukrajinskih vaseh je Stalin naselil rusko prebivalstvo. Ker so med popisom prebivalstva ugotovili veliko pomanjkanje prebivalcev je sovjetska vlada ustavila popis in uničila vso dokumentacijo. Popisovalce so usmrtili ali poslali v gulage.
V času lakote je bilo aretiranih in obsojenih 2.500 ljudi zaradi uživanja mesa svojih sosedov. Problem je bil tako razširjen, da je sovjetska vlada postavila znake, ki so opozarjali: ”Jesti svoje lastne otroke je barbarsko dejanje.”
Naslednja poguba za Ukrajino je prišla ko je nacistična Nemčija napadla Sovjetsko zvezo leta 1941. Cilj Nemcev je bila zahodna Ukrajina, kamor je Sovjetska zveza veliko vložila v razvoj industrije. Nekateri so Nemce videli kot osvoboditelje izpod drakonske vladavine, zato se je veliko Ukrajincev borilo na strani Nemcev in kot pazniki upravljali koncentracijska taborišča v sosednji Poljski. Drugi so se borili kot partizani znotraj Rdeče armade, tretji pa proti vsem njim. Ob koncu vojne je bil krimejski polotok, ki je bil pred tem avtonomen, priključen Ukrajini. To ozadje, trpljenje, je ustvarilo velik nacionalistični vakum, generacijsko mržnjo, ki je čakala, da se zapolni.
In tako smo lahko 26. novembra 2021 zasledili, kako se Washington Post sprašuje: ”Zakaj obstaja napetost med Rusijo in Ukrajino?” In odgovor:
”V marcu 2014 je Rusija priključila Krimejo od Ukrajine. Mesec kasneje je izbruhnila vojna med ruskimi separatisti in ukrajinsko vojsko v vzhodni ukrajinski regiji Donbas. Urad Združenih narodov za človeške pravice ocenjuje, da je bilo ubito več kot 13.000 ljudi.
(vir:https://www.washingtonpost.com/world/2021/11/26/ukraine-russia-military/ )
V globalnem pogledu je potrebno vedeti, da se ”Hladna vojna” med ZDA in Rusijo ni nikoli končala, le drugo masko si je nadela. Tako so bili Američani v Ukrajino vpleteni v kampanijo destabilizacije Janukovičeve vlade. V državi je leta 2014 vladala korupcija, oranžna revolucija je na prestol postavila Viktorja Janukoviča in takrat se je začel krepiti tudi ekstremni nacionalizem. Nacistu Stepanu Banderi so celo postavili spomenik kot vojnemu heroju. Janukovič je Ukrajincem obljubljal vstop v EU, potem pa se je povezal z Rusijo. Na dan so prišle govorice o korupciji enormnih razsežnostih in tako so se začeli protesti, ko je Janukovič v zadnjem trenutku zavrnil sporazum z EU zavoljo naveze z Rusijo. Tako je 12. januarja 2014, okoli 50.000 Ukrajincev zasedlo Trg neodvisnosti v Kijevu in protestirali proti vladi predsednika Viktorja Janukoviča. Takrat je prišlo do incidenta, kjer so ostrostrelci streljali po protestnikih in ubili 76 ljudi.
Ubiti protestniki
Ostrostrelci naj bi pripadali ukrajinski policijski posebni enoti, med njimi naj bi poveljnik enote, Maj Dmytro Sadovnyk, ubil najmanj 17 protestnikov. Ukrajinski vodja varnostne službe, Valentyn Nalyvaychenko je dejal, da so bili v ozadju ruski operativci FSB. Ti naj bi z letalom pripeljali na tone orožja in eksploziva. Vse to naj bi se dogajalo pod direktnim vodenjem predsednika Janukoviča. Tako je bil izdan nalog za aretacijo Janukoviča in Oleksandra Yakyamenka, bivšega vodjo varnostne službe. Janukovič je pred tem odšel v Rusijo in zanika vse obtožbe.
V ozadju prevrata je potekala strategija ZDA, da bi odprli ukrajinske trge tujim investitorjem in predali ukrajinsko ekonomijo v roke velikim multinacionalnim korporacijam. Ključno orodje za to je bil Mednarodni denarni sklad (IMF), ki s pomočjo vsiljenih posojil sili vlade, da sprejmejo ugodno politiko za tuje investitorje. IMF je financiran s in predstavlja Zahodni finančni kapital in vlade, ter je bil glavno orodje za preoblikovanje ekonomij po vsem svetu že desetletja, običajno z katastrofalnimi rezultati. Zavrnitev IMF-a praviloma pripelje do državnih vojn in prevratov (Jemen, Bolivija,..)
Priporočeno branje: Economic Hit Man, John Perkins
V Ukrajini je IMF dolgo načrtoval vrsto ekonomskih reform, da bi postala država bolj ”atraktivna za investitorje”. Te vključujejo rezanje kontrole plač, reforma in zmanjševanje zdravstvenega in izobraževalnega sektorja, zmanjšanje števila podružnic za oskrbo s plinom. Tako je isti dan, ko je prišlo do napada ostrostrelcev na protestnike, časopis Financial Times poročal o velikem sklenjenem poslu ameriškega agro-velikana Cargill. Kljub pretresom znotraj ukrajinske politike, ko je Janukovič zavrnil poslovno ponudbo EU samo sedem tednov prej, je bil Cargill dovolj samozavesten glede prihodnosti, da je odkupil 200 milijonov dolarjev vreden delež v ukrajinskem UkrLandFarming. Gre za osmega največjega proizvajalca jajc na svetu. Pred tem je Cargill kupil delež terminala za žita v Novorosisku na ruski obali Črnega morja. S tem je vstopil v pomembno strateško in zgodovinsko krimejsko morsko bazo, ki jim je odprla dostop do ruskih trgov in investicij v ruska in ukrajinska pristanišča okoli Črnega morja. Cargill je v Ukrajini sedaj že več kot 20 let in investira v proizvajalce žita in kupuje ukrajinska podjetja, ki proizvajajo krmo za živali.
Cargill je največje zasebno podjetje v ZDA
Čeprav je ukrajinska agrikultura strmoglavila v prvih 10 letih po razpadu Sovjetske zveze, kmetijski sektor spektakularno raste v zadnjih letih. Med tem ko se je Evropa otepala z recesijo je ukrajinski sektor za kmetijstvo zrasel za 13.7% leta 2013. Njihova agronomska ekonomija raste za razliko od ruske, ki z 25 milijoni hektarjev neobdelane kmetijske zemlje, zaostaja. Izvoz kmetijskih izdelkov Ukrajine je zrasel od leta 2005 ko je bil vreden 4.3 milijarde dolarjev, na 17.9 milijarde dolarjev v letu 2012. Ukrajina je tretja na svetu po izvozu pšenice in koruze, ki ni samo hrana, ampak tudi surovina za etanol.
Oktobra 1995 je bil v Washingtonu ustanovljen Poslovni svet ZDA in Ukrajine za napredek interesov ameriških podjetij na ukrajinskem trgu (https://www.usubc.org/site/u-s-ukraine-business-council-usubc-mission). Med svetnike odbora, ki se ”nesebično” trudijo za ”boljšo in svobodnejšo Ukrajino” so: Melissa Agustin, direktorica za mednarodne in vladne zadeve pri Monsantu, Brigitte Dias Ferreira, svetovalka za mednarodne zadeve pri John Deere, Steven Nadherny, direktor institucijskih odnosov za izdelovanje agrikulturne opreme pri CNH Industrial, Jeff Rowe, regionalni direktor za DuPont Pioneer, John F. Steele, direktor za mednarodne zadeve pri Eli Lilly&Company in Van A. Yeutter iz Cargille.
Pohod korporacij
Tako Monsanto, največje podjetje s semeni na svetu, v Ukrajini sedaj načrtuje izgradnjo 140 milijonov dolarjev vredno tovarno semen koruze. In takoj po odločitvi EU o trgovskem poslu je Jesus Madrazo, podpredsednik Monsanta, zagotovil, da je njegovo podjetje zavezano Ukrajini pri ustvarjanju okolja, ki ”spodbuja inovacijo in razvoj agrikulture”. Ob tem je najavil ”družbeno razvojni program z naslovom ”Zelena košara prihodnosti”, ki bo pomagal vasem na podeželju izboljšati kvaliteto življenja. Kot vemo so bila nekoč polja Ukrajine hrbtenica Sovjetske zveze in v ekonomskem smislu takoj za Rusijo.
Leta 2013 je ukrajinski predsednik Janukovič zavrnil zahteve IMF-a in končal pogovore o trgovskih sporazumih z EU. Mesece pred svojim odstopom je obnovil ekonomska pogajanja z Rusijo. To je podžgalo nacionalistične protestnike, ki so vrgli njegovo vlado. Po prevratu 2014 je nova vlada hitro obnovila pogodbo z EU, ki si je po zmanjšanju podružnic plina na polovico, zagotovila 27 milijard dolarjev posojil s strani IMF.
IMF v Ukrajini
Ko je politični vihar zavladal v državi leta 2014, so ZDA podpihovale protivladna čustva preko mehanizmov kot sta USAID in National Endowement for Democracy (NED). Decembra 2013 je Victoria Nuland, pomočnica državnega sekretarja za evropske zadeve dejala, da je ameriška vlada od leta 1991 v Ukrajini porabila 5 milijard dolarjev za ”promoviranje demokracije”. Denar je šel v podporo ”višjih uradnikov v ukrajinski vladi… članom poslovne skupnosti, kot tudi k opozicijskem delu civilne družbe”, ki se strinja s cilji ZDA. NED je ključna organizacija v mreži ameriške ”mehke moči”, ki vsako leto nameni 170 milijonov dolarjev za ”obrambo ali vzpostavitev prijateljskih režimov”. V bistvu ta organizacija počne javno to, kar počne CIA pod krinko. NED cilja vlade, ki nasprotujejo ameriški vojski ali ekonomski politiki, s sprožanjem oz. vzpostavljanjem protivladne opozicije.
NED – legalno okno za CIA
Upravni odbor direktorjev NED vključuje Elliota Abramsa, katerega povezave tečejo od afere Iran/Contra v 80-ih, pa do truda Trumpove administracije v prevratu venezuelske vlade. Leta 2013 je predsednik NED, Carl Gersham, napisal prispevek v Washingtonu Postu (9/26/13), ki opisuje Ukrajino kot ”največjo nagrado” pri rivalstvu Vzhod-Zahod. Po Obamini administraciji se je Nulandova priključila upravnemu odboru NED, preden se je vrnila v Državni urad v Bidenovi administraciji, kot državna podsekretarka za politične zadeve. Eden od mnogih prejemnikov denarja NED za projekte v Ukrajini je bil Internal Republican Institute (IRI), ki ga je nekoč vodil senator John McCain in ima dolgo sled pri operacijah menjave režimov. Med protesti, ki so odstavili vlado, so McCain in ostali ameriški uradniki odleteli v Ukrajino in podprli protestnike.
Prav tako so leta 2016 ameriški senatorji John McCain, Lindsey Grahamom in Amy Klobuchar, v vlogi zastopnikov Hillary Clinton v Obamovi administraciji na obisku v Ukrajini, ukrajinskim vojakom sporočili, da bodo po najboljših močeh podprli napad na Rusijo, ki naj bi se zgodil leta 2017, kljub sporazumu, da se Nato ne bo približeval Rusiji (https://www.youtube.com/watch?v=Bvt3asiSc8A ).
Kot vidimo je bil proces spreobrnitve Ukrajine, v državo podrejeni ZDA in EU, dolg in skrbno načrtovan proces, ki je vključeval dolgoročno financiranje, indoktrinacijo in rekrutiranje kadrov, organizacij in trening politikov, uličnih borcev, ter kapaciteto združevanja neposredne akcije z volilno politiko. Kar se tiče indoktrinacije vemo, da je bila zahodna Ukrajina med 2. svetovno vojno na strani nacistov, kjer je CIA, takrat še OSS, poskrbela, da so se ukrajinski nacisti izognili sojenju v Nurembergu. Z njimi je nato Cia sodelovala znotraj Ukrajine (operacije Belladonna, Lynx, Trident,…). Narodno gibanje ukrajinskega ljudstva se je pojavilo leta 1989 in iz njega so se razvila ekstremistična gibanja kot so Svoboda, Trident in Desni sektor. Te neonacistične skupine so zagovarjale in promovirale etnično čiščenje Ukrajine, podpirala pa jih je Cia in ameriški Državni urad.
Leta 1943 je Hitler obiskal vojaški štab v okupirani Ukrajini
Opozicija podprta s strani ZDA, ki je leta 2014 zrušila vlado je bila ustvarjena s strani desničarskih nacističnih elementov, kot je ”Desni Sektor”. V državi se je nato začel pospešeno krepiti nacionalizem, ki je presegel okvirje neonacističnih uličnih tolp. Kar se tiče rekrutiranja se je privržence nabiralo iz skupine navijačev nogometnega kluba FC Metalist Kharkiv imenovane ”Sekta 82”, ki je bila povezana z navijači kluba FC Spartak iz Moskve. Lastnik FC Metalist Kharkiv je bil Serhiy Kurčenko, ukrajinski poslovnež in lastnik skupine podjetij Gas Ukraine 2009, ki je specializirano za trgovanje z utekočinjenim naravnim plinom.
Logo FC Metalist Kharkiv, FC Spartak Moskva in FC Metalurg Donetsk
Leta 2014, v času ukrajinske krize, ko je bilo aktivno separatistično gibanje v Kharkivu, je ”Sekta 82” zavzela regionalno administrativno zgradbo in služila kot lokalna ”obrambna sila”. Iz nje se je oblikovala posebna policijska enota imenovana ”Vzhodni korpus”. Iz tega se je ustvarila hrbtenica Azova in ga napolnila z belimi nacionalisti. Pridružili so se jim tudi člani skupine Patrioti Ukrajine. Med prvimi člani je bil tudi Dmytro Korčinski in oligarh Serhiy Taruta, predsednik kluba FC Metalurg Donetsk.
Serhiy Taruta
Ta indoktrinacija je prišla kmalu pod okrilje ukrajinske enote Nacionalne garde poimenovane Odred za posebne operacije Azov, znan tudi kot ”Azov batalijon”. Gre za enoto desničarskih ekstremistov in neo-nacistov, ki so zanetili vojno z ruskimi separatisti v regiji Donbas. Odred Azov, katerega plačanci prihajajo iz 22-ih držav, je kmalu dosegel prepoznavnost po tem, ko so v javnost prišle informacije o izvajanju mučenja in vojnih zločinov nad ljudmi. Prav tako so postali prepoznavni tudi njihovi simboli. Eden izmed njih je Wolfsangel, ki ga je v 2. svetovni vojni uporabljala SS divizija 2. SS-Panzerdivision “Das Reich”.
Logo SS divizije, logo Azov odreda in nogometnega kluba Metalist
Leta 2017 je odred Azov štel 2.500 članov pod poveljstvom desničarskega nacionalista Andrija Biletskega in potrebno je povedati, da je na začetku Azov deloval kot posebna policijska enota ukrajinskega ministrstva za notranje zadeve, ki ga je vodil Volodimir Špara. Ukrajina je tako edina država, ki ima v svojih oboroženih silah neonacistično formacijo. Že leta 2010 je Biletsky dejal, da je narodni namen Ukrajine ”voditi bele rase sveta v končni križarski pohod…proti semitskim ”untermenchen” oz. podrejenimi rasami”. Leta 2014 je bil izbran v parlament in zapustil Azov saj nihče izmed izbranih uradnikov ne sme biti član vojaške ali policijske sile. Med svojimi podporniki je znan kot ”Beli Vozd” ali ”Beli vladar”. Sam je ustanovil ekstremno desničarsko stranko Nacionalni odredi, katere jedro sestavljajo veterani iz Azova.
Andrij Biletsky
Pripadniki odreda Azov
V letih 2015 in 2016 je Azov uporabil svoje sile na civilnem prebivalstvu, ki jim je zasegel lastnino in jih pregnal iz domov. Prav tako so pripadniki Azova posiljevali in mučili ujetnike v regiji Donbas. Njihove militantne skupine so ves čas s podporo policije napadale prebivalce ljudskih republik Lugansk in Doneck. Število žrtev se je povzpelo na 14.000, vrh pa se je dosegel z zločinom v Odessi, kjer so ukrajinski vojščaki zažgali državno stavbo, kamor so se pred napadi umaknili Rusi. Za zločin, v katerem je umrlo okoli 50 ljudi, ni bil nikoli nihče obsojen.
Požig državne stavbe z ujetimi ljudmi
Ukrajinski politik in vodja nacionalistične stranke Svoboda, Oleg Tyahnybok, prav tako pomemben lik ukrajinske revolucije, se je sestankoval ne samo z Johnom McCainom, ampak tudi s takratnim podpredsednikom ZDA, Josephom Bidenom. Takrat je Bidenov sin, Hunter Biden, sedel v nadzornem svetu plinskega podjetja Burisima v Ukrajini.
Ameriški senator John McCain in Oleg Tyahnybok (desno)
Danes mediji Ukrajino predstavljajo kot malega ”Davida”, ki se je neustrašno zoperstavil ”Goliatu” v neenakopravni bitki, kjer se rojevajo ”junaki”. Vsaka vojna propaganda potrebuje ikone, junake, ki navdihujejo mladeniče, da primejo za orožje in se podajo v boj. V Ukrajini je to vsekakor postal Vitalij Kličkov, nekdanji svetovni boksarski prvak in župan Kijeva. On je sedaj ”vzor” mladim rodovom, ki jih prežemajo z indoktrinacijo in vodijo v trpljenje.
Rojevanje ”junakov”; Vitalij Kličkov
Vitalij Kličkov s pripadnikoma Azov odreda
Indoktrinacija ukrajinske mladine
Vse te sile zavajanja in manipuliranja vodijo prizorišče, za katerega je zadolžen ukrajinski predsednik Volodomir Zelenski. Mislim, da je tukaj vse jasno saj gre za profesionalnega igralca, ki je bil postavljen na svoje mesto s pomočjo medijske propagande. Prav tako kot je bilo to v primeru Ronalda Reagana, Arnolda Schwarzeneggerja ali pa našega Marjana Šarca.
Ukrajinski predsednik v eni od svojih mnogih vlog
V ozadju Zelenskega se nahaja že omenjeni oligarh in milijarder, ter guverner regije Dnepropetrovsk, Igor Kolomojskij, ki se ukvarja s trgovanjem z nafto in bivši lastnik nacionalizirane banke, preko katere je ukradel več milijard dolarjev. Kot smo omenili je začetno finančno podporo Azova zagotovil oligarh Serhiy Taruta, milijarder in guverner regije Donetsk. Poleg njega je bil tukaj tudi Igor Kolomojskij, ki je podprl bataljone kot so Dnipro 1 in Dnipro 2, Aidar in enote v Donbasu. Ob tem je Kolomojski lastnik televizijskega medija z osmimi tv kanali. Na njegovem kanalu je nastopal tudi Volodomir Zelenski.
Volodomir Zelenski in Igor Kolomojskij
Zelenski, ki je prej študiral pravo, je ustanovil produkcijsko hišo Kvartal 95, ki je ustvarila uspešnico Sluga ljudstva. V njej po ”naključju” igra vlogo predsednika Ukrajine. Serija je dosegla izjemno priljubljenost saj se je ustvarjena podoba glavnega lika, kot antisistemskega in antikorupcijskega politika, v popolnosti ujela z željami državljanov. Zaposleni so nato leta 2018 ustanovili stranko z istim imenom kot televizijska serija, Zelenski pa je kasneje zmagal na volitvah za predsednika z 73,2 odstotka glasov. Vsi bližnji sodelavci Zelenskega iz produkcijske hiše, so postali tudi njegovi sodelavci na političnih položajih. Pa ne recite, da mediji ne usmerjajo politike in to še posebno dobro počnejo preko razvedrilnega programa, ki je eden najboljših načinov za nezavedno ideološko programiranje gledalcev.
Produkcijska hiša Kvartal 95 in stranka sta ustvarile ”resničnostni šov”, ne da bi se ljudje tega zavedali
Po končanju svoje kariere kot komedijanta in zabavljača, ko je postal aprila 2019 predsednik Ukrajine, je dejal, da ga je za politiko inspiriral kanadski premier Justin Trudeau. Tako kot Trudeau je Zelenski sledilec Klausa Schwaba in WEF (https://www.weforum.org/people/volodymyr-zelenskyy ), globalistične organizacije izza zloglasnega načrta ”Velike ponastavitve” (Great Reset), ki svetu pravi, da boste do leta 2030 ”Ne boste posedovali ničesar in boste srečni”. Glede na to, da Zelenskega podpirajo George Soros, Trudeau, Joe Biden in vsi uradni mediji, potem lahko podvomimo o njegovi pravi motivaciji izza obsodbe Rusije s strani Zahoda in siljenje v novo vojno svetovnih razsežnostih. Tako tudi ni presenetljivo, da so v korupcijski aferi ”Pandorini dokumenti” odkrili, da Zelenski prikriva premoženje v slamnatih podjetij, luksuzne nepremičnine v Londonu in ZDA. Ti podatki prikazujejo več deset milijonov dolarjev premoženja.
Volodomir Zelenski in Justin Trudeau
Pred kratkim smo bili priča, kako je ukrajinska novinarka, Daria Kaleniuk, v čustvenem izlivu zahtevala od britanskega premierja Borisa Johnsona, da naj naroči Natu, da vstopi v vojno v Ukrajini. Po tem dogodku, ko so jo zelo hvalili v zahodnih medijih, pa je na površje prišla informacija, da Kaleniukova ni samo novinarka, ampak tudi član WEF in voditeljica iniciativ, ki jih podpira George Soros skozi Vzhodno Evropo.
A vse to je le ena, ”ukrajinska stran iste medalje, kjer drugo stran predstavlja ruska zgodba” (predstavim v naslednjem članku), ki s pomočjo konflikta ustvarja razmere za ”Veliko ponastavitev” . Tukaj gre za radikalen socialistični načrt s strani globalne elite, ki želi ”resetirati” svetovno ekonomijo in vzpostaviti centraliziran in močno reguliran totalitarni mednarodni sistem, ki je podoben kitajskemu družbenemu kreditnemu sistemu ( https://www.youtube.com/watch?v=PVkWokLqPOg). Ustanovitelj WEF, Klaus Schwab je nenehno hvalil kitajskega predsednika Xi Jinpinga, kjer je dejal, da je njegov diktatorski režim ustvaril ”pomembne družbene in ekonomske dosežke” pod njegovim vodenjem. To je dejal, kljub temu da Kitajska izvaja genocid nad Ujgurskim narodom, vodi obsežen program trgovine z organi in katero kritiki imenujejo ”nočna mora prve svetovne totalitarne države”.
wpDiscuz