Danes mineva skoraj 100 let od kar so Kennedyjevi vstopili v politiko in še vedno ostajajo ena najbolj fascinantnih družin v ameriški zgodovini. Ne glede na to, kako so zaznamovali svet politike, nas morda danes še najbolj fascinirajo in osvajajo njihova osebna življenja. Naj gre za neverjetno glamurozen par Johna in Jackie Kennedy ali za kontroverzno zgodbo njihovega očeta Joeja, življenje Kennedyjevih že desetletja buri domišljijo Američanov. In čeprav so živeli življenje v bogastvu, privilegijih in statusu, so Kennedyjevi seveda utrpeli tudi pošten delež nesreče. Te nesreče so javnosti prikazane kot splet tragičnih okoliščin, med tem, ko je večina posledica njihovih lastnih napak. Mediji so glede na številne, samomore, umore in atentate, ki jih je ta družina preživela, skovali frazo “Kennedyjevo prekletstvo”, ki je postala del ameriškega leksikona. Ampak kje se resnično začne zgodba družine Kennedy?
Prekletstvo Kennedyjev
Zgodba Kennedyjev se začne s Patrickom Josephom Kennedyjem, ki je opustil osnovno šolo pa vendar kljub temu, pri 25 letih nekako uspel postati lastnik gostilne in posla z alkoholno pijačo. Kasneje je tam prodal svoj delež in se podal v bančništvo. Hkrati je vstopil tudi v politiko in tukaj odkrijemo, da je bil njegov uspeh v politiki po zaslugi korupcije. Volitve je namreč zmagal s podkupovanjem ljudi, ki so nato zanj volili večkrat. Njegov sin Joseph oz. Joe Kennedy, ki je kasneje postal patriarh družine Kennedy, je bil med prvo svetovno vojno pomočnik generalnega direktorja bostonske ladjedelnice Bethlehem Steel. Preko tega položaja se je seznanil s Franklinom D. Rooseveltom, ki je bil takrat pomočnik sekretarja mornarice, kjer je bil odgovoren za civilno osebje, administracijo baz mornarice in pogodbe z ladjedelnicami.
Patrick Joseph Kennedy, John Francis “Honey Fitz” Fitzgerald, mladi Joseph Kennedy in admiral Sims s svojim pomočnikom Franklinom D. Rooseveltom
Joe Kennedy je nato postal insajder za borzo, kjer je vedel, kako manipulirati s tečaji delnic, da bi pregnal majhne vlagatelje, ki so poskušali služiti na borzi. Delal je za Galen Stone, partnersko podjetje prominentnega podjetja Hayden Stone Co., ki je imelo povezave z zloglasno družino Rothschild ter imelo med zaposlenimi tudi Louja Stonea, očeta znanega Oliverja Stonea, ameriškega filmskega režiserja. Ta je leta 1991 posnel film JFK, o atentatu na Joejevega sina in nekdanjega ameriškega predsednika Johna F. Kennedya, kjer je predstavil pogled na zaroto okoli dogodka.
Podjetje Hayden Stone Co., Oliver Stone in film JFK
Ko je država padla v Veliko depresijo je Joe Kennedy večino svojega denarja investiral v nepremičnine. Posel je širil in tako je v 1920-ih in zgodnjih 1930-ih njegovo poslovanje vključevalo Hollywood, uvoz alkoholne pijače in nakupe prestižnih nepremičnin. Kennedy je ustvaril velike dobičke z reorganiziranjem in refinanciranjem studiev v Hollywoodu. V želji, da bi kupil verigo Pantages Theatre, ki je imelo v lasti 63 dobičkonosnih kinodvoran je Kennedy ponudil 8 milijonov dolarjev. Ponudba je bila zavrnjena in Kennedy je nato prenehal z distribucijo njegovih filmov v to verigo. A lastnik Alexander Pantages še vedno ni klonil. Kasneje je bil Pantages obtožen in sojen zaradi posilstva. Njegov ugled je utrpel veliko škodo, zato je bil Pantages prisiljen sprejeti ponudbo, vendar pa je bila ta sedaj veliko nižja, 3.5 milijonov dolarjev. Pantages, ki je trdil, da mu je vse skupaj podtaknil Kennedy, je bil kasneje oproščen. Dekle, ki ga je obtožilo posilstva, Eunice Pringle, je na smrtni postelji priznala, da je izza zarote stal Kennedy.
Alexander Pantages, Eunice Pringle in Joe Kennedy (gesta z roko!)
Ko se je začela prohibicija naj bi Joe Kennedy prekupčeval z rumom in govorice o tem, so prihajale od vsepovsod. Delal naj bi z mafijcem Frankom Costellom, njegov partner v zločinu, pa je bil med drugimi tudi Meyer Lansky, znan tudi kot ”mafijski računovodja”. Lansky je bil skupaj s svojim sodelavcem Charlesom ”Lucky” Lucianom ključni mož pri razvoju nacionalnega kriminalnega sindikata oz. mafije v ZDA. Tako nas ne čudi, da je bil kasneje na vrhu seznama donatorjev Joejevega sina Teda Kennedyja za senatski stolček, bostonski mafijec Joseph Linsey. Nek uglaševalec klavirjev, ki je delal za Al Capona je trdil, da je videl Kennedyja sedeti skupaj z njim za mizo in se pogovarjati o poslu. Kennedy je za časa prohibicije kopičil alkohol v svojih skladiščih saj je vedel, da bo lahko hitro obogatel, ko bo ta ukinjena. Namen prohibicije v resnici ni bila vojna z alkoholizmom družbe, ampak uničenje samooskrbe Američanov, ki so sami pridelovali alkohol na katerega so delovali njihovi stroji. Naftni lobi jih je s prohibicijo prisilil, da se je celotna industrija premaknila na nafto.
Al Capone, Frank Costello, Meyer Lansky, Charles Lucky Luciano in Joseph Linsky
Leta 1932 je Joe Kennedy podpiral Franklina D. Roosevelta pri njegovi kandidaturi za predsednika. To je bila njegova prva vključitev v nacionalno politično kampanijo. Kennedy je doniral, posodil in zbral veliko denarja in Roosevelt je zmagal. Leta 1934 je kongres ustanovil neodvisno Komisijo za vrednostne papirje in borzo (SEC), da bi končal neodgovorne tržne manipulacije in širjenje lažnih informacij o vrednostnih papirjih. Rooseveltov možganski trust je sestavil seznam priporočenih kandidatov za predsednika SEC. Kennedy je bil na čelu seznama, kjer je bilo zapisano, da je “najboljša izbira za predsednika zaradi izvršnih sposobnosti, poznavanja navad in običajev poslovanja, ki jih je treba regulirati, ter sposobnosti moderiranja različnih pogledov na Komisijo.” Le kdo bi bil boljši za to mesto, kot nekdo, ki je bil eden največjih manipulantov tega področja? Leta 1936 je Roosevelt znova poiskal Kennedyjevo pomoč pri kampanji. Kennedy se je odzval s svojo knjigo ”I’m for Roosevelt”, ki jo je izdal in poskrbel za široko distribucijo. Knjiga je predstavila argumente, zakaj bi morali poslovneži podpreti Roosevelta in njegov New Deal, povedano z vidika Kennedyjeve osebne podpore. Knjiga je imela velik vpliv v poslovni skupnosti in po njegovi ponovni izvolitvi je Roosevelt, Kennedyja imenoval za predsednika Pomorske komisije Združenih držav, ki je temeljila na njegovih vojnih izkušnjah pri vodenju velike ladjedelnice. Kennedy je v komisiji preživel le deset mesecev.
Joe Kennedy na naslovnici Time in njegova knjiga I’m for Roosevelt
Roosevelt je nato Kennedyja postavil za veleposlanika ZDA na britanskem dvoru. Ta je svoj ugled pridobil predvsem po tem, ko sta se začeli bojevati Velika Britanija in Nemčija v II. svetovni vojni. Sam je bil javno proti vojni in številni opazovalci, so takrat njegova prizadevanja, da bi se ZDA izognile vojni, razumeli tudi kot poskus zaščite svojih treh najstarejših sinov. Pa vendar, eden od zaposlenih na ameriški ambasadi je bil Tyler Gatewood Kent, oficir na ameriškem konzulatu. Tyler Kent je verjel v svetovno zaroto že preden je začel delati v uradu za šifriranje. Tam je bil osupel nad dejstvom, da je Roosevelt vlekel poteze, da bi ZDA vključil v vojno, ob tem pa lagal ameriški javnosti. Kent je na skrivaj vzel 1.500 strani tajnih dokumentov, da bi jih predstavil javnosti in razkril zaroto. A Kentu ni nikoli uspelo. Bil je aretiran in da bi ga lahko Britanci zadržali je Kennedy umaknil njegovo diplomatsko imuniteto. To je naredil zato, da bi lahko Kent dobil strogo kazen, ker če bi dokaze o tem kaj so počeli politiki prinesel v ZDA, bi to lahko razbesnelo javnost. Glede na standardne operativne postopke, bi morali Kentu soditi v ZDA saj so bili papirji odtujeni iz ameriške ambasade in ne britanske. Čeprav sodni dokumenti ne kažejo na kakršen koli dokaz, pa je bil Kent predstavljen kot vohun. Joe Kennedy je kasneje sestavil dolgo zgodbo za javnost, kjer je Kenta obtožil, da je nacističen vohun.
Predsednik Franklin D. Roosevelt čestita Joeju Kennedyju za mesto veleposlanika in Tyler Kent
Če bi bil Kennedy res proti vojni, bi Britancem preprosto odrekel možnost, da obdržijo Kenta. Tako bi lahko Kent razkril, kaj je počel Roosevelt in s tem bi bile uničene Rooseveltove možnosti, da preslepi Američane. Namesto tega je Roosevelt lahko nadaljeval in razvil elemente, ki so pripeljali do napada na Pearl Harbor. Ta dogodek je nato omogočil podporo ameriške javnosti za vstop v vojno. Medtem, ko se je Kennedy pretvarjal, da je proti vojni, je bil sokriv v manevrih, namenjenih preslepitvi ameriškega ljudstva. Tega je 8. decembra 1941, po napadu Japoncev na Pearl Harbor, ameriški predsednik Franklin Delano Roosevelt nagovoril: ”Včeraj, 7. Decembra 1941, datum kateri bo živel v sramoti, so bile ZDA nenadno in namerno napadene z mornariškimi in letalskimi silami japonskega imperija.”
Govor Roosevelta po napadu na Pearl Harbor, s katerim so ZFA vstopile v II. svetovno vojno
Seveda je napad presenetil vse prebivalce Amerike, drugače pa je bilo z vrhom vlade in vojske. Vlada je že več mesecev prej vedela, da Japonci pripravljajo obsežen napad v Pacifiku. Zgodovinski zapisi, kot tudi sedaj že dokumentarci na History Channel, so pokazali, da je predsednik Roosevelt vedel za dan napada vsaj 12 dni pred tem. Ameriška vlada je imela v svojih rokah prestreženo sporočilo admirala Yamamota, ki se je glasilo: ”Na jutro 7. decembra bomo napadli pacifiško floto v Pearl Harboru in zadali smrtonosni udarec”. Na 25. november 1941 je sekretar vojnega ministrstva, Henry Stimson, v svoj dnevnik zapisal: ”Predsednik Roosevelt je omenil da bi bili lahko napadeni, mogoče že naslednji ponedeljek, saj so Japonci zloglasni po napadu brez opozorila, in vprašanje je kako jih pripeljati do pozicije izstrelitve prvega strela.” Samo tri dni pred napadom je nekdo izmed odgovornih ukazal, da vse ladje pridejo na pregled v Perl Harbor. Ladjam je bilo ukazano, da odstranijo vso strelivo iz njihovih nabojnikov in jo spravijo pod palubo. Popoldan pred napadom, so se vsi admirali in generali udeležili zabave, čeprav so dve japonski letalonosilki opazili le streljaj oddaljeni od Perl Harborja. Očitno dejanje bi moralo biti, da bi jih s telefonom opozorili na nevarnost morebitnega spopada, ti pa bi ukazali vrnitev ladij v polno bojno pripravljenost in odhod na odprto morje. Okoli šest ur preden se je napad začel je ameriška vojna ladja potopila malo japonsko podmornico tik pred zalivom. Namesto da bi kontaktirali Perl Harbor o incidentu, so sporočilo prevedli v skrito šifro, za kar so porabili okoli dve uri, potem pa je trajalo še dodatni dve uri, da so jo v poveljstvu dešifrirali. To vsekakor spada v rubriko, saj ne more biti res pa je.
Napad Japoncev na ameriško pomorsko bazo Pearl Harbor
Kar se tiče Kennedyjev in nacistične ideologije, moramo vedeti, da je najstarejši sin Joseph Jr. Kennedy, leta 1934 videl govoriti Hitlerja. Bil je impresioniran. Rekel je, da Nemci potrebujejo skupnega sovražnika, nekoga, ki bi dvignil njihovo moralo in da je škoda, da je bilo potrebno to narediti Judom. Zapisal je: ”Vendar je bil odpor do Judov dobro utemeljen.” Joseph Jr. je bil pogosto opisan kot najbolj podoben svojemu očetu, in seveda je Joseph Sr. delil njegova mnenja. Pozval je Ameriko, naj s Hitlerjem sklene mirovni pakt. Svojemu sodelavcu Harveyju Klemmerju je dejal, da ”posamezni Judi so dobri Harvey, vendar kot rasa smrdijo. Pokvarijo vse česar se dotaknejo”. Joe Kennedy se je dopisoval tudi z Nancy Astor, s katero si je delil pogled na Hitlerja. Zdelo se je, da noben član tako imenovane “Clivedenove skupine” (skupina vplivnežev, ki se je pogosto srečevala v palači Nancy Astor) ni bil preveč zaskrbljen zaradi dileme, s katero so se soočali Judje pod rajhom. Nancy je napisala Kennedyju, da bo ”moral Hitler storiti več kot le “oteževati življenje” “Kristusovim morilcem”, preden bi se zavzela za začetek “Armagedona”, da bi jih rešili. Kolo zgodovine se vrti, kot želi Gospod in kdo smo mi, da stojimo na poti prihodnosti?” Kennedy je odgovoril, da je pričakoval, ”da bodo “judovski mediji” v Združenih državah Amerike postali problem, da “judovski strokovnjaki v New Yorku in Los Angelesu” že spuščajo zvoke, z namenom, da “nastavijo vžigalico na netivo sveta.”
Waldorf Astor z ženo Nancy Astor
Na svojih srečanjih z nemškim veleposlanikom v Britaniji, Herbertom von Dirksenom, je Joe Kennedy razložil svojo osebno sovražnost do judovskega ljudstva. V odzivu na nemško ”Končno rešitev judovskega problema”, ki je v zahodnih državah povzročila tako razburjenje, je Kennedy von Dirksenu povedal, da po njegovem mnenju ”ne gre toliko za dejstvo, da smo [tj. Nemčija] želeli da se znebimo Judov, ki so bili tako škodljivi za nas, temveč glasen hrup, s katerim smo dosegli ta namen.” Znano je, da je Kennedy ob prihodu v London, preko von Dirksena, 4 mesece poskušal urediti skrivno srečanje z Adolfom Hitlerjem. Želel si je, da bi ZDA s Hitlerjem podpisale mirovni sporazum in predstaviti svoj načrt za preselitev evropskih Judov. Kennedy se je, za časa bombardiranja Londona s strani Nemcev, s svojo družino umaknil na deželo. S tem je poleg svojih političnih problematičnih pogledov, porušil svoj ugled pri Britancih. Novembra 1940 moral odstopiti.
Joseph Kennedy z nemškim zunanjim ministrom Joachimom von Ribbentropom v Londonu leta 1938
Z njegovim odstopom, se njegove politične ambicije še zdaleč niso končale saj je svoje sinove že od rojstva pripravljal za pohod na najvišje politične vrhove. Ta zapis je bil v resnici le mlačen uvod v odkrivanje ozadij družine Kennedy, kjer naletimo na temačne skrivnosti povezane z okultno globalno elito. Te skrivnosti, so bile zakrite s pomočjo medijev, vendar pa so po koščkih, skozi čas prihajale na dan. Sedaj je čas, da jih sestavimo v sliko, ki nam razkrije ozadja prikritih osebnosti članov družine, ki človeku zaledenijo kri v žilah. Donald Trump je podpisal odredbo o razkritju vladnih dokumentov glede okoliščin atentata na Johna F. Kennedyja in lahko ste prepričani, da gre za zavajanje ljudi. Ti dokumenti ne bodo razkrivali resnični temačni karakter Kennedyjev izza njihove zloščene javne podobe, ne bodo razkrivali jasne sledove satanističnih ritualnih zlorab znotraj, ki so običajne znotraj okultnih elitnih družin, kamor sodijo tudi Kennedyji. Dokumenti ne bodo pokazali vpletenost vladnih varnostno-obveščevalnih agencij, trgovanja z mamili in ostale neprijetne podrobnosti, ki bi uničile videz povsem skorumpiranega in ugrabljenega ameriškega političnega sistema.
Joseph F. Kennedy Jr, Joseph Kennedy Sr. in John F. Kennedy
Se nadaljuje…
Z donacijo preko aplikacije ”buy me a coffe”, ki se odpre s pritiskom na ikono kozarčka (levo spodaj), mi lahko pokloniš ”kavico”. S tem podpiraš nadaljnje razkrivanje ozadij izza ustanov, ki narekujejo dogodke in usmerjajo usodo človeštva. Le z ozaveščanjem in srčnostjo lahko smer obrnemo v pozitivno smer. Vse dobro bralec in hvala ti 🙂
