Mnogi ”prebujeni” posamezniki, ne razumejo, da je zmožnost dojemanja resničnosti odvisna od tega, koliko zmoremo videti resničnost samega sebe. Zaradi nezmožnosti soočanja s svojo bolečino in sprejemanja samega sebe, so žrtev svojega ega. Ta jih ob soočenju z lastno bolečino, najraje zavije v lažni pozitivizem in obupno potrebo po svetovnem rešitelju. To jim preprečuje doumeti, da vse, kar so npr. prebrali in ”začutili” o Vladimirju Putinu, enostavno ne drži. Že če bi samo malo razmislili karkoli o obveščevalnih službah in vohunih, bi morali spregledati resnico o Putinu. A tega enostavno ne zmorejo.
To, kar ljudje ne vidijo oz. ne razumejo glede Vladimirja Putina je to, da gre za skrbno ustvarjeno ”znamko”, ki sta jo svetovna oligarhija in Putin, gradila veliko let z namenom, da bi ga ljudje nekoč častili kot velikega svetovnega voditelja in rešitelja. Ta pristop ni nič novega in gre za eno od tehnik posebnih agentov.
Skrbno ustvarjeni znamki; ”Vladimir Putin” in ”Marlboro Man”
Tisti, ki zaupajo Putinu so žrtve skrbno postavljene propagande s strani obveščevalnih služb, ki s pomočjo uradnih in večine alternativnih medijev ustvarjajo podobo, ki nima veliko opraviti z resnično sliko. Pri tem je najbolj uspešna ”operacija Qanon”, ki je ustvarila prepričanje, da Putin v Ukrajini uničuje ukrajinske neonacistične enote, izstrelišča jedrskih raket, biolaboratorije in trgovino z otroci. Vladimir Putin naj bi bil tisti, ki se iskreno bori za boljši svet, je ”na strani svetlobe” in predstavlja ”rešitev za naš planet”. Vsi zavedeni verjamejo, da je Putin iz Rusije izgnal Rothschilde, ob tem pa ne želijo sprejeti dejstva, da imata njihovi investicijski korporaciji Vanguard in BlackRock, deleže v Sberbank, največji ruski banki. Njihova banka, kjer so ohranili svoje ime, Rothschild&Co., ima svojo pisarno v Moskvi.
Giovanni Salvetti, vodja Rothschild&Co. v Moskvi
Putinovi privrženci pravijo, da naj bi se Putin že lep časa upiral globalni eliti saj v svojih govorih napada ravnanje skorumpiranega Zahoda, ob tem pa naj se ne bi vtikal v zadeve sosedov. Vsaj tako ga vidijo samooklicani ”poznavalci”. Pa vendar, kar se tiče vtikanja v druge države vemo, da temu ni tako. Spomnimo se, da so se v Kazahstanu odvijali masovni protesti, za katere je njihova vlada trdila, da jih je sprožila ”zunanja manipulacija”. Za to trditev niso podali niti enega samega dokaza, vendar pa je bilo to dovolj za racionalizacijo oz. izgovor pošiljanja 2.300 ruskih vojakov preko meje in ugasnitev protestov. V resnici so bili Kazahstanci jezni zaradi skoka v inflaciji in ceni plina, ki uničuje življenje srednjega razreda in tistih na robu preživetja. V 2019 je samo 4% populacije živelo pod mejo revščine. V letu 2020 je številka poskočila na 14% populacije. Danes je verjetno že blizu 20%! Torej, razlogi za proteste so bili očitni in opravičljivi, vendar pa so bili kazahstanski protestniki obtoženi, da so le marionete v rokah zunanjih sovražnikov. Na koncu je Rusija zatrla ljudske proteste v Kazahstanu!
Ruski vojaki v Kazahstanu
Večina ljudi je danes žal še ujeta na vrtiljaku globalistov, ki drži posameznikovo zavest znotraj konflikta med dvema silama. Le malokdo danes dojema, da je to vse le skrbno nadzorovana in vodena igra, kjer konflikt prinaša pričakovan in nadzorovan rezultat. To, kar opazujemo sedaj je to, da ljudje, ki morda spregledajo ozadje dogajanja v Ukrajini (https://www.prebujanjezavesti.si/nekategorizirano/2095/ ), svoje upanje polagajo v naročje Rusije oz. Vladimirja Putina.
Vladimir Putin
Dim vojne vedno pomaga zakriti aktivnosti globalistov in lokalnih oblasti. Tako je ljudem težko spregledati, kdo ima od vsega korist. Ko to spoznajo je običajno že prepozno. Kar moramo vedeti je to, da je problem Rusije z Ukrajino načrtovan in predstavlja le prvo domino v verigi nameravanih kriz kot posledic boja med Zahodom in Vzhodom. To je pač tipična strategija globalne elite, ki s pomočjo skorumpiranih vlad vzdržuje in ščiti svojo moč kontrole nad celotnim planetom. Končni cilj bo prepričati javnost, da se ZDA enostavno morajo vmešati v Ukrajino zaradi ”moralne in geopolitične nujnosti”. Kmalu se bodo začeli pozivi, da naj ZDA ”ustavijo” vojno v Ukrajini. Joe Biden bo po vsej verjetnosti v ospredju tega poziva.
Nagovor Zelenskega ameriškemu kongresu, ki je ”združil” demokrate in republikance, ter zagotovil 14.4 milijarde dolarjev ”pomoči”
Če se vrnemo k Putinu, potem bi lahko primerjali z glavnim junakom Čičikovim iz Gogoljevega romana Mrtve duše. Bistvo Čičikova je ta, da je ”pridobitnež”. To je bil cilj njegovega življenja. Pridobitništvo! Vse druga ni bilo pomembno in pri tem je bil pripravljen oponašati karkoli. Putin je enak grabežljivec in do sedaj si je nagrabil ogromno bogastvo za katerega se je umazal od glave do pet. Pri tem so se vsa njegova čustva prelevila v en sam velik občutek strahu. Strahu pred izgubo moči, kar bi zrušilo goro laži in razkrila njegov pravi obraz.
Vladimir Putin
Poglobljeno razumevanje katerekoli stvari prinaša zgodovina, oziroma okoliščine v katerih se je nekaj ali nekdo razvijal. Tukaj je potrebno odkrivati stvari počasi, plast za plastjo, kar zahteva potrpežljivost, ki pa vemo je mati modrosti. Torej, raziskava Putina nas popelje nekaj desetletij nazaj, ko je Sovjetsko zvezo vodil Leonid Brežnjev (1964-82). Njegova desna roka je bil Jurij Andropov, ki je vodil KGB od leta 1967. Pod njegovo vladavino se je KGB infiltriral v večino protivladnih organizacij, kar je zagotovilo, da je bila odstranjena kakršnakoli resna opozicija, ki bi ogrožala obstoječ režim. Andropov je urejal veliko zadev, vključno z mednarodnimi krizami na Srednjem vzhodu, Afganistanu in Češki, regionalne krize v Sovjetski zvezi in zatiranje gibanja disidentov med katerimi je mnogo, pod pretvezo mentalnih bolezni, končalo v sanatorijih.
Kariera Brežnjeva je pospešeno napredovala, ko je kot veleposlanik na Madžarskem pomagal zatreti proteste Madžarov, ki so zahtevali neodvisnost izpod socialistične države (1956). Andropov je pozval sovjetske voditelje, da so podprli madžarsko socialistično vlado s tem, ko so poslali vojsko na Madžarsko. V konfliktu je bilo ubitih več kot 2.500 ljudi.
Jurij Andropov in Leonid Brežnjev
V tem času je Vladimir Putin končal študij prava na univerzi v Leningradu, kjer je srečal Anatolija Sobčaka, profesorja, ki je kasneje postal njegov politični mentor. Po univerzi je Putin vstopil v Šolo 401 v okrožju Ojita v St. Petersburgu, kjer je končal tečaje za operativca KGB. Med leti 1975 in 1984 je bil Putin posvečen delu protiobveščevalnega agenta KGB v St. Petersburgu, razen 6 mesecev, ko je opravljal usposabljanje v Moskvi. Po tem šolanju je bil Putin poslan na Inštitut Andropov, višjo ustanovo, ki je specializirana za urjenje obveščevalnih oficirjev.
Fotografija Vladimirja Putina s skupino višjih sovjetskih in vzhodnonemških vojaških obveščevalcev v regionalni pisarni Stasija v Dresdnu
Po tem ko je preživel leto dni v moskovski šoli varnostnega komiteja, so Putina poslali v Dresden v bivšo nemško demokratično republiko. Tam je ostal vse do padca Berlinskega zidu pod identiteto prevajalca, ki naj bi izvajal nadzor nad privrženostjo sovjetskih diplomatov. To je bila le krinka saj je imel Putin bolj pomembno vlogo. Namreč, eden izmed bivših članov nemške levičarske teroristične skupine Red Army Faction (1970-98) je razkril, da je Putin podpiral njihove operacije (dobava orožja).
Pred kratkim so v arhivih nekdanje vzhodnonemške obveščevalne službe Stasi našli Putinovo izkaznico. S takšnimi izkaznicami, ki jih je izdajal Stasi, so lahko KGB-jevi agentje vstopali v lokalne štabe in pisarne nemške obveščevalne službe, imeli dostop do njenih informantov in dokumentacije.
Tisti, ki že razumejo kako delujejo globoke države, vedo, da le te poleg politike, vodijo tudi kriminalne organizacije, za katere ne obstajajo državne meje. Osrčje globokih držav predstavljajo obveščevalne službe in njihovi posebni agentje. Tako lahko zgodbo o Putinu nadaljujemo v letu 1991, ko je ta uradno ”izstopil” iz KGB-ja. Takrat je Anatoly Sobchak, njegov učitelj in mentor (tudi mentor Dimitrija Medvedeva) postal župan Leningrada (današnji St. Petersburg). Vladimir Putin je postal njegov svetovalec in vodja Odbora za zunanje odnose urada župana St. Petersburga. To, kar se je v resnici dogajalo je bilo to, da je Sobchak poskušal povezati moč elite St. Petersburga z elito Moskve, med tem, ko se je odkrito pripravljal prevzeti krmilo v Kremlinu.
Ves ta čas je potoval v tujino, kjer se je srečeval z najmočnejšimi liki svetovne oligarhije. Srečal se je z Margaret Thacher, Ronaldom Reaganom, Georgom Bushem, Bill Clintonom in Helmutom Kohlom. Na teh potovanjih ga je spremljal Putin, ki je kasneje dejal: ”Bilo mi je absolutno jasno, da ga zahodni voditelji vidijo kot Jelcinovega naslednika.”
Anatoly Sobchak z John Majorjem na 10 Downing Street in Vladimir Putin v ozadju (September 1991)
Anatoly Sobchak in Bill Clinton v St. Petersburgu leta 1996
V tem času je bil St. Petersburg v kaosu, kjer so bili bombni napadi in naročeni uboji del vsakdanjika. Putin je uporabil svoje veščine in služil kot svetovalec za mednarodne zadeve skorumpiranemu županu in kot posrednik med gangsterji in politiki. Leta 1992 je prišlo do tega, kar je bilo lokalno znano kot ”drugo obleganje Leningrada”. Namreč, v Rusiji je prišlo do pomanjkanja hrane, zato so mesta surovine menjavala za hrano v tujino in to je bila naloga Odbora za zunanje odnose. A materiali so izginili, hrana pa ni nikoli prispela, kar je povzročilo lakoto. Takrat je bila Marina Salye vodja Komisije za hrano v Svetu St. Petersburga in ona je ocenila, da je v različne žepe odteklo okoli 100 milijonov dolarjev. Veliko prav v Putinov odbor. Istega leta se je Salyeva soočila s Putinom zaradi vprašanja hrane in pozneje je o tem srečanju dejala:”Njegova reakcija na vse je bila popolnoma mirna. Rekel je: Vsa vaša prizadevanja bodo zaman.” Salye je bila ena redkih oseb, ki so nasprotovale Putinu in umrle naravne smrti. Leta 2012 je prejela novoletni telegram od Putina, v katerem ji je zaželel ”dobro zdravje in priložnost, da ga izkoristi”.
Vladimir Putin, Anatoly Sobchak in Alexei Kudrin znani kot ”Piterskaja komanda”
Primer razkrivanja korupcije bi sprožil politični škandal, ki si ga niso želeli ne v Moskvi, ne v St. Petersburgu. Glavni razlog za umik Marine Salyne naj bi bilo srečanje s Sergejem Yushenkom leta 1999, ko se je ta ukvarjal z raziskavo bombnih napadov v povezavi z Mikhailom Trepashkinom. Takrat naj bi ji pristopil nekdanji KGB agent, ki naj bi jo opozoril na nevarnost. Ona se je odmaknila, Yushenkov pa je bil kmalu po tem ubit (2003). To naj bi zgodilo po tem, ko je od Alexandra Litvinenka dobil ‘‘dokument Terkibaev’‘. Dokument opisuje dogodke Khanpasha Terkibaeva (alias Abu Bakar), ki je bil povezan z rusko FSB (naslednica KGB) pred in po krizi s talci v gledališču. On je incident preživel in odšel na prostost, da bi bila nato zanj usodna avtomobilska ”nesreča” v Čečeniji leta 2003.
Mikhail Trepashkin
Trepashkin je bil bivši FSB oficir, ki je bil aretiran teden dni preden je sodišču predal svoje poročilo o gledališčnem bombnem napadu in je še vedno živ. Druga oseba, ki je raziskovala ”drugo obleganje Leningrada” je bil Yuri Gladkov, ki je bil leta 1992 soavtor poročila Sveta St. Petersburga za hrano, skupaj z Marino Salye. Leta 2003 je bil namestnik predsednika zakonodajne skupščine St. Petersburga, ko je umrl zaradi suma zastrupitve z živim srebrom. Obdukcija ni bila opravljena. Nenavadno pa je to, da je umrl 6. oktobra, na isti dan in natanko 3 leta kasneje kot avtorica knjige ”Putin’s RUSSIA”, Anna Politkovskaya. Po ”naključju” je to rojstni dan Vladimirja Putina.
”Družba je pokazala brezmejno apatijo… Ko so se čekisti utrdili na oblasti, smo jim dovolili, da vidijo naš strah, in s tem smo okrepili njihovo željo, da bi z nami ravnali kot z živino. KGB spoštuje samo močne. Šibke požira. To bi morali vedeti vsi ljudje. ”
Povezave Sobchakove ekipe z mafijsko skupino Tambov skozi 1990-ta, kjer so surovino prodajali preko pristanišč St. Petersburga na račun ljudstva in vsemi drugimi finančnimi in političnimi zločini, so bile del mreže celotne ruske oligarhije. Eden izmed zgodnejših poslov v St. Petersburgu je vključeval mestne igralnice, ki jih je vodil organiziran kriminal. Da bi razčistili posel so se leta 1991 odločili, da bo mesto imelo 51% lastništva v vseh igralnicah. Namen naj bi bil, da se zaslužek uporabi za regeneracijo okrožja. Tako so dobile delež tudi državne službe kot so davčna policija, KGB in davčni urad. Ostalih 49% pa je ostalo v rokah mafije, v tem primeru skupine Tambov in njihovega šefa Vladimirja Kumarina/Barsukova, znanega kot ”Kum”.
Vladimir Kumarin oz. Barsukov
Kot vemo se je Vladimir Putin na svoji poti v Nemčijo leta 1992, sestal z Vladimirjem Smirnovom, ki je veliko delal z nepremičninami. Smirnov je bil eden od ustanoviteljev nepremičninskega holdinga Saint Petersburg und Beteiligungs AGA (SPAG), registriranega v Nemčiji, Putin pa je postal njegov izvršni direktor. Zgodba je prišla v medije, ko je leta 2000 nemška policija zasegla podjetje SPAG zaradi pranja denarja kolumbijskega kartela Kali, preko evropskega delničarskega trga in Liechtensteina. Zaslužki od kokaina v gotovini so vstopali v podjetje, izstopali pa kot dobiček od investicij. Vladimir Smirnov je nadziral pranje denarja skupaj s Putinom in nadzornim odborom SPAG. Smirnov je bil v kriminalni skupini Tambov, sedel v odboru kooperative Ozero, bil ”Kumov” partner v Petersburg Fuel Company PTK in deloval kot visoki uradnik oz. kot svetovalec ruske vlade. Enako je bilo s hčerinskim podjetjem Znamenskaya JSC, kjer je bil Smirnov direktor, Kumarin pa član upravnega odbora. Ko je vse to prišlo na površje je bil Putin v Rusiji že nedotakljiv. Vse kar je bilo povezano s poslovanjem SPAG pa je bilo izbrisano!
Vladimir Smirnov
Glede poslovanja SPAG pa ni bil izbrisan posnetek pogovora med ukrajinskim predsednikom Leonidom Kučmo in njegovim šefom varnosti Leonidom Derkašem. V njem se pogovarjata, da bo sojenje Barsukovu oz. Kumarinu ogrozilo in razkrilo Putinove povezave s podzemljem. Kumarin naj bi podkupoval uradnike in odstranjeval sovražnike s skorajda dnevnimi naročili umorov in z vedenjem, ter dovoljenjem s strani Putina. Putin je bil v določenem času tako blizu Kumarinu, da je dobil gangster vzdevek ”nočni guverner St. Petersburga”, ker je Putin vladal mestu po dnevu, on pa po mraku.
St. Petersburg
Putinov neverjeten vzpon se je začel, ko mu je bilo ponujeno delo v Moskvi s strani predsednika Borisa Jelcina. Zanj je postal nenadomestljiv, leta 1998 pa je bil postavljen za vodjo FSB, naslednico KGB-ja. Putin je spremenil FSB v organizacijo, ki jo je lahko najel kateri koli gangster, kriminalec ali skorumpirani poslovnež. S tem je Putin obogatel, čeprav se je ves čas predstavljal kot skromna oseba v svojih slabo ukrojenih oblekah. Leta 1999 je tožilec St. Petersburga sprožil preiskavo do takrat 4.5 milijonov dolarjev izgubljenih sredstev. Preiskava je bila prekinjena avgusta leta 2000, ko je Putin postal predsednik Rusije. Korupcija v Rusiji ni več predstavljala problem, ampak je postala sistem. Njene metastaze so paralizirale državno socialno in ekonomsko življenje. Letna korupcija v Rusiji danes dosega 300 milijard dolarjev.
Razkrivanja Putinovih mafijskih povezav se je lotil bivši oficir FSB-ja, Alexander Litvinenko, nekoč je dejal: ”Mi ne želimo ugrabljati ljudi, izvajati naročene umore in sodelovati pri vsem tem”. Sam je preiskoval Putinove kolege iz Petersburga in Varnostne službe. Mnogi izmed njih so se skozi leta odselili v Španijo. Litvinenko je ugotovil, da Putin ni samo sodeloval pri pranju denarja, ampak tudi pri transportu kokaina skozi pristanišče v St. Petersburgu v Evropo. Člani združbe Tambov so bili izvajalci, Putin pa je nadzoroval svojega asistenta in KGB-jevca, Viktorja Ivanova, ki je danes vodja ruske Državne službe za nadzor mamil. Kot vemo je bil Litvinenko leta 2006 zastrupljen in umorjen.
Alexander Litvinenko
Litvinenko je bil zastrupljen z radioaktivnim polonijem-210. Desetkratna smrtonosna doza redkega in zelo dragega izotopa, stane približno 10 milijonov ameriških dolarjev. Litvinenka sta umorila Andrei Lugovoi in Dimitry Kovtun, otroška prijatelja in bivša KGB-jevca. Ona sta bila tista, ki sta na srečanju z Litvinenkom v baru Pine v Londonu, zlila polonij v čaj. Lugovoi je delal v 90-ih kot osebni varnostnik za višje uradnike, kasneje pa je odšel v zasebno varovanje. Služil je kot vodja varnosti na ruskem TV kanalu ORT in poznal Litvinenka že dlje časa.
Litvinenko je Putina in Nikolaia Patrusheva obtožil orkestriranja bombnega napada stanovanjskih zgradb leta 1999, kot izgovor za napad na Čečenijo. Litvinenko je napad opisal v svoji knjigi ”FSB Detonates Russia”
Sledovi polonija so bili najdeni v hotelih, jedilnicah in letalih, ki jih je uporabil Lugovoi leta 2006. Tudi sam je bil zdravljen v Moskvi, zaradi zastrupitve s sevanjem. Po Litvinenkovi smrti ga je v svoje vrste povabila ultra nacionalistična Liberalna demokratska stranka, preko katere je bil izvoljen v parlament. Kot poslanec je pridobil imuniteto! Putin mu je leta 2015 dodelil medaljo za ”služenje domovini”.
Andrei Lugovoi in Dimitry Kovtun
Vladimir Smirnov je vodil državno Državno zvezno podjetje za dobavo blaga za urad predsednika, nato pa JSC Techsnabexport oz. ”TENEX”, glavnega dobavitelja goriva za jedrske elektrarne. To podjetje je bilo obtoženo nezakonitega trgovanja s polonijem, strupom, ki je ubil Litvinenka. To podjetje je bilo vključeno v največji rusko-ameriški sporazum za transformiranje plutonija in urana pridobljenega iz bojnih konic v gorivo za elektrarne. Vse to so financirali Američani, vrednost sporazuma pa je bila več kot 20 milijard. Smirnov je pri tem obogatel in se upokojil v elitni vili v Franciji. Mnogi ljudje, ki danes gledajo na Putina kot rešitelja, bodo težko verjeli, da jedrska sredstva v Rusiji upravljajo morilci, trgovci z mamili, izsiljevalci in prevaranti. Hkrati, pa to ne more biti presenečenje za tiste, ki vedo, da ti posamezniki držijo moč v Rusiji že več desetletij.
Logotipi podružnic TENEX-a
Vse skupaj povezuje Rossiya Bank, ki ima sedež v St. Petersburgu. Po ukazu Mihaila Gorbačova je generalni sekretar, Vladimir A. Ivaško, organiziral prenos sredstev Komunistične partije Sovjetske zveze, financiranje, podporo in banka Rossiya je bila ena izmed stotih ustanov, preko katere so finančniki Komunistične partije pokradli sovjetsko zlato. Banka je bila prva komercialna banka, ki je imela račune za ekonomske operacije Komunistične partije in KGB-ja v tujini. Delničarja banke sta bila tudi Gennady Petrov in Sergey Kuzmin (2.2%), iz mafijskega klana Tambov. Med delničarji so bili bližnji prijatelji in sodelavci politikov, podjetja povezana z visokimi predstavniki ruske družbe. Kasneje je banka prevzela kontrolo nad SOGAS, ki je ena največjih ruskih zavarovalnic, ki je bila odvzeta Gaspromu in postala največji delničar ”Dershavni”, ki je združila delnice več kot 90 ruskih podjetij. Postala je tudi glavni lastnik ”National Madiagroup”, ki je lastnik dveh televizijskih kanalov in časopisa ”Izvestia”.
Bank Rossiya
Toda v 90-ih letih je bilo še vse v tajnosti in leta 1996, ko je pogorela Putinova ”dača” (poletna rezidenca), sta Smirnov in Putin z drugimi, vključno z Jurijem Kovalčukom, zdaj predsednikom upravnega odbora in največjim delničarjem banke Rossiya, ustanovila potrošniško zadrugo Dacha Ozero. To je zaprta skupnost za stare šolske prijatelje na obali jezera zunaj St. Petersburga. Tja notri ne pride nihče!
Ozero dača
Ko je bil Putin namestnik župana je bila ena izmed prvih stvari ta, da je naftnemu podjetju PTK dodelil monopol nad oskrbo nafte v St. Petersburgu. To je postalo vozilo za nagrajevanje prijateljev. Smirnov je postal izvršni direktor, Kumarin pa podpredsednik, ki je kmalu za tem preživel atentat v katerem je izgubil roko. Smirnov je kasneje prevzel vodenje Tenexa, med tem ko je Kumarin plačal za posel, ki ga je dobil drug Putinov prijatelj. Putin je Kumarina vrgel v zapor.
Kariere Igorja ”Darth Vader” Sechina, Putinovega namestnika in starega prijatelja Viktorja Bouta, ko je ta vodil orožarske posle KGB-ja v Afriki v 80-ih, Alexeya Millerja, najboljšega prijatelja Gerharda Schroderja po odobritvi Severnega toka, ki je čudežno iz predstavnika odbora za zunanje zadeve St. Petersburga postal član upravnega odbora Gazproma in Smirnova, ter Kovalchuka, ki je bil namestnik Kumarina v mafijskem kartelu Tambov, pričajo, da se ni v Rusiji ničesar spremenilo. Mafijsko delovanje je samo postalo mednarodno.
Putin in energijski car Igor Sechin
Vladimir Putin je postal boter mafijskega klana, ki vlada Rusiji. Tako kot mafijski šefi, se Putinovo osebno imetje komajda loči od imetja njegovega klana. Sam je pridobil ogromno bogastvo s tem ko je nastavljal svoje pripadnike na mesta, kamor se je stekal denar. Niti iz kompleksne mreže lastništva in interesov vodijo tudi k družinskim članom, med drugim tudi k sinu Putinovega bratranca Mikhaila Shelomova in še enemu sinu Putinovega bratranca, Mikhaila Putina, ki je postal član upravnega odbora SOGAS, po tem ko je delal za Gasprom. Sin Gennadya Petrova, ki je bil prav tako povezan z banko Rossiya in podjetjem Baltic Monolith, ki z več kot 200 zaposlenimi vodi projekte elitnih nepremičnin v Moskvi, St. Petersburgu in Sočiju. Anton Petrov, sin Gennadya, je ustanovil podjetje Capital Plus, ki je imelo povezave z imperijem Olega Deripaska, desetega najbogatejšega Rusa in s podjetjem Baltic Construction Company v lasti Igorja Naivalta. Naivalt ima povezave s Putinovimi prijatelji in sorodniki. Banka Rossiya je bila med delničarji Naivaltovega veje podjetja Baltic Construction Company v St. Petersburgu. Sin Putinovega bratranca Michaila Shelomova je bil soustanovitelj podjetja Baltic Construction Company-65, ene izmed mnogih vej Naivaltovega podjetja.
Gennady Petrov, vodja ruskega mafijskega klana Malyshev
Andrej Shumkov je bil v upravnem odboru banke, investitorji pa so vključevali podjetja kot so Ergen, Fuel Investment Company in Forward Limited, ki so povezana z Shumkovom. Lastnika Ergena sta bila Shumkov in Kuzmin, Fuel Investment pa s strani podjetij, ki so bila povezana s Kuzminom in Petrovom. Posli, ki vključujejo Shumkova, Petrova in Malysheva se raztezajo na trg nepremičnin, kemično industrijo in industrijo goriv. Petrov in njegov sin sta se seznanila z ljudmi, ki so postali voditelji državnih podjetij. Upravitelj premoženja Petrova je Jürg Wissmann, odvetnik iz St. Gallena, Švice, ki vodi podjetje Lirus Manegement. To podjetje je bilo lastnik rezidence pod imenom ”Zimska palača”. Od ”njih” jo je kupil direktorat ruskega predsednika. Dejansko je pri tem tako, da je lastnik podjetja Lirus Manegement sam Vladimir Putin.
Putinova palača
Ocenjeno je, da Putin kontrolira 37% podjetja Surgutneftegaz (nafta in plin), 4,5% giganta Gazproma in 50% podjetja Gunvor, ki trguje z nafto. Putin je pridobil denar iz Gunvorja preko znanca Gennadya Timčenka. S svojimi znanci je Putin ukradel okoli 30 milijard dolarjev iz sredstev za olimpijske igre v Sočiju. Putin je sredstva porabil za luksuzne stvari, ki vključujejo 20 rezidenc, 58 letal in 4 jahte. Putin kontrolira največjo energijsko podjetje na svetu, Gazprom, ki je bilo ustanovljeno leta 1989, ko se je sovjetsko ministrstvo za industrijo goriv, preoblikovalo v ”zasebni” koncern. Skozi Gasprom je Putin speljal tok denarja, kot strošek, ki je bil leta 2011 ocenjen v vrednosti 52 milijard dolarjev. Prav tako je Putin dobil denar preko svojih povezav z rusko-nemškim podjetjem Saint Petersburg Real Estate Holding Co., kjer je služil kot direktor in svetovalec upravnega odbora preden je postal predsednik Rusije.
Gennady Timčenko, lastnik Volga Group, investicijskega podjetja za energijo, infrastrukturo in transport, je eden najmogočnejših ljudi v Rusiji (na 61. mestu najbogatejših ljudi na svetu z 13.1 milijardami dolarjev)
Ključni mehanizem korupcije za Putina je Ozero Dacha Cooperative, stanovanjska zadruga, ki so jo leta 1996 ustanovili Putin in njegovi sosedje. Nahaja se v obalnem predmestju St. Petersburga. Povejmo še to, da je bila skorumpirana oblastniška elita pod Putinom poimenovana kot ”Skupina fizikov zadruge Ozero” (ozero po rusko pomeni jezero). Eden od soustanoviteljev Vladimir Yakunin je bil že sankcioniran s strani ministrstva za finance. Identificiran kot vodja državnega podjetja za železnice je bližnji Putinov zaupnik. Yakunin predstavlja ključ Putinovih finančnih kontaktov in on je tisti, ki je vzpostavil ogromen poslovi imperij izven Rusije. Prav tako je direktor Gunvorja.
Vladimir Yakunin
Putinova povezava z Gazpromom teče preko Sergeia Fursenka, ki je vodja podružnice Gazproma, Gazprom Gas-Motor Fuel in je bil v Putinovem odboru za razvoj športa. Andrei Fursenko, brat Sergeia, prav tako sodelavec Putina je pomagal postaviti Ozero in delal od 2002 kot vodja dveh ruskih ministrstev. Putinov osebni bančnik in uradnik, ki ve največ o Putinovem bogastvu in korupciji je Yuri Kovalchuk, največji delničar banke Rossyija. Druga dva ključna sodelavca Putina sta Nikolaj Patrushev, bivši šef FSB-ja in trenutni šef ruskega Varnostnega sveta, ključnega političnega telesa v Kremlinu, Viktor Čerkesov, bivši uradnik KGB-ja, ki je nekoč vodil rusko službo za boj proti mamilom. Čerkesov trenutno vodi rusko državno agencijo za nabavo vojaške in specialne opreme, Tako Petrušev, kot Čerkesov sta povezana preko zadruge Ozero.
Viktor Čerkesov in Vladimir Putin
Še ena izmed ključnih Putinovih figur mreže korupcije je Nikolaj Shamalov, večji delničar v banki Rossiya, ki je bil bivši lastnik hiše, ki je danes znana kot Putinova palača. Gre za veliko rezidenco ob Črnem morju blizu mesta Krasnodar. Glede kompleksa je javnost postala pozorna, ko je leta 2010 žvižgač Sergei Kolesnikov, objavil pismo ruskemu predsedniku Dimitriju Medvedevu in v njem razkril izgradnjo palače. Razkril je, da je gradnjo vodil Nikolaj Shamalov, ki je deloval v imenu Vladimirja Putina. Lastnik kompleksa naj bi bil takrat ruski milijarder Alexander Ponomarenko. Še več pozornosti je kompleks pritegnil ko je Antikorupcijska fundacija voditelja ruske opozicije, Alekseja Navalnija, objavila raziskovalni dokumentarec, ki je podrobno predstavil korupcijsko shemo s Putinom na vrhu. Raziskava je ocenila vrednost gradnje na 1.3 milijarde dolarjev, palača pa je bila postavljena za Putinovo osebno uporabo. Putin je zanikal, da palača pripada njemu, Kremlin pa je podal izjavo, da gre za zasebno investicijo s strani različnih poslovnežev, katerih imen država ne more razkriti. Po objavljenem dokumentarcu se je Arkady Rotenberg, Putinov judo sparing partner, razglasil kot lastnika palače.
Arkady Rotenberg in Vladimir Putin
Shamalov sin Yuri je predsednik največjega ruskega pokojninskega sklada Gazfond, ki ga je Gazprom leta 2006 prodal SOGAZ-u. Ta sklad je kontrolirala banka Rossiya. Kirill Shamalov, drugi sin Nikolaja, se je oženil s Putinovo hčerko Katerino. Kirill je za pičlih 100 dolarjev kupil 10% delnic naftnega podjetja Sibur in znotraj 18 mesecev zaslužil 380 milijonov dolarjev. Kasneje je pridobil še večji delež podjetja in postal milijarder.
Kirill Shamalov in Putinova hči, Katerina Tikhonova
Seveda pa je to samo prvi sloj odstiranja resnice o Vladimirju Putinu in delovanju ruske globoke države. Globlje kot gremo, temačnejša je zgodba. Nadaljevanje vsekakor sledi…
