Današnjo situacijo ne zmoremo razumeti, če ne pogledamo enega izmed osnovnega dejavnika, ki jo omogoča. To je dobri stari sovražnik življenja, pohlep. On predstavlja luknjo brez dna, ki posledično izčrpa osebo v njenem neskončnem trudu zadovoljevanja potreb, ki nikoli ne pripeljejo do končnega zadovoljstva. Pohlep v današnji družbi je obravnavan kot ”vrednota” v poslovnem svetu in politiki, kjer je zaslužek veliko večji od njihovih zaposlenih oz. navadnih državljanov. No, danes je videti, da bi si tudi ti želeli nekoč priplezati na vrh in to povzroča v svetu vedno večje trpljenje. Namreč, dokler bo pohlep večji od sočutja, bo na svetu obstajalo trpljenje.
Pohlep ne pozna sočutja, hrani pa ga tekmovalnost, ki je pri najbogatejših na ravni obsedenosti. Ta tekmovalnost, ki je nasprotje sodelovanju, se privzgoji človeku skozi izobraževalni sistem, kjer je posameznik kot otrok pohvaljen in nagrajen, če je poslušen in če prejema visoke ocene, ki niso nič drugega kot številke. V tem sistemu ne šteje skupinsko sodelovanje ali otrokovo notranje zadovoljstvo, ampak posamični uspeh, ki se ocenjuje. Ocenjuje se s številkami. Po končanem šolanju se tekmovanje za številkami nadaljuje z stopom v službo, kjer na koncu meseca ni pomembno koliko smo notranje izpolnjeni, ampak le kako visoke so številke na bančnem računu. Da, izobraževalni sistem v večjem delu vzgaja ljudi v nesočutne, poslušne in tekmovalne posameznike, kar je pokazal tudi Milgramov eksperiment poslušnosti.
Iz šolskega sistema izstopite kot mentalni izdelek in tisti najbolj programirani sodelujejo v programiranju naslednjih generacij izdelkov. Prav zaradi tega so se učitelji, ki poosebljajo odnos države do državljanov, ko preko avtoritativnega in zatiralnega sistema, vzgajajo bodoče poslušne državljane, naše otroke, brez večjega upora cepili. Na to so sedaj, ko so primarni stranski učinki izzveneli, celo ponosni. Vse to je rezultat dejstva, da ne znajo razmišljati s svojo glavo in nimajo poguma, da bi preko lastnega raziskovanja spoznali, da se bodo posledice cepljenja pokazale v naslednjih parih letih preko celotne palete bolezni. Ob tem pa družba slavi izobraževalni sistem, ki predstavlja osnovo za družbeni sistem, kjer na vrh prilezejo tisti najbolj brezkompromisni, ozkogledni, sebični, pohlepni in nesamozavestni posamezniki oz. tekmovalci. Ti brez kančka vesti lažejo, kradejo in zavajajo vse na poti k doseganju cilja, ki je večno nedosegljiv. Njihova mantra je ’’nikoli ni dovolj’’.
Da politikom prav zares ni nič svetega in njihov pohlep ne pozna meja, nam priča tudi sprejem Predloga Zakona o vodah, ki kaže, da je interes korporacij postavljen nad slovensko Ustavo. Psihopati v Državnem zboru se v resnici prepirajo samo za večji dobiček pri poslih prodaje državnega premoženja in seveda iz poslov, ki so vezani na razporejanje državnih sredstev. V tem pogledu nam je lahko jasno, zakaj se politiki tako zelo trudijo z reklamiranjem cepljenja npr. starejših oz. upokojencev. Namreč, korporacija sledi samo dobičku in ker starejši oz. upokojenci, za državo kot korporacijo predstavljajo samo strošek, se jih mora ta znebiti. To se sedaj, kot bomo še lahko videli, počne z zakonsko podlago, ki preprečuje kakršno koli kazensko ovadbo ali odškodnino v primeru poškodb ali smrti zaradi cepljenja. S sprejetjem sprememb Zakona o nalezljivih boleznih, pa nas želijo na koncu tudi prisilno cepiti.
Predlogi k spremembi zakona
Da bi ljudi prisilili na popolno odvisnost od države z zlagano epidemijo, politiki ob odstranjevanju nezaželjene oz. ’’neproduktivne’’ populacije, sedaj uničujejo malo gospodarstvo in ostale pomene za preživetje ljudi, med tem, ko proizvodnja v lasti korporacij poteka neovirano. Z uničevanjem družbenega premoženja, dolgoletnemu držanju plač malo pod pragom revščine, so družbeni programerji preko kapitalizma in potrošništva že vzgojili ’’lačno’’ ljudstvo, ki sedaj zaradi podkupnin sodeluje pri njihovem načrtu. Tako jim ni težko za to prejemati ’’krvavi denar’’.
Delavci v zdravstvu in ostalih strokovnih službah, ki podpirajo zgodbo o epidemiji, še nikoli niso imeli tako visokih plač ob tako malo dela. Za njih je vse skupaj, v primerjavi pred epidemijo, kot da so na plačanem dopustu. Že prej pregovorno skorumpirane ’’bele halje’’, ki niso nikoli jemali svojega dela kot poslanstvo, ampak kot prestiž, pa še nikoli niso tako služili kot služijo danes. Seveda obstajajo svetle izjeme, vendar pa te samo potrjujejo pravilo. Policistom se je prav tako izboljšal finančni položaj, hkrati pa tisti posamezniki iz njihovih vrst, ki so se odločili za ta poklic zaradi kompleksa manjvrednosti sedaj prav cvetijo. Njihova lažna samozavest, ki jo ponuja ukazovanje, pištola in uniforma, sedaj blesti pri preganjanju državljanov ob neupoštevanju ne samo nesmiselnih, ampak tudi za zdravje škodljivih ukrepov.
Vse to poganja ’’krvavi denar’’, pridobljen na smrti in trpljenju ljudi. Vsi ti ljudje, bodo zapisani v zgodovino kot najbolj izprijeni zločinci, katerih se bodo sramovali tudi njihovi potomci. Ti si bodo želeli izbrisati spomin nanje saj izgovor za nevednost v informacijski dobi, enostavno ne pije vode. Namreč, vsi ti podpirajo trenutno politiko, ki je pripravljala okoliščine današnjega načrtnega genocida svojih državljanov. Eden izmed glavnih korakov je bila priprava pravne podlage, ki se je zgodila s sprejetjem Zakona o ratifikaciji Sporazuma o ustanovitvi Medameriške investicijske korporacije.
S tem zakonom smo Slovenci in naše narodno bogastvo, postali sužnji korporacijam oz. predmet prodaje, ne da bi se tega kdorkoli zavedal. Ali že morda opazite vzorec? Izobraževalni sistem človeka spremeni v izdelek na mentalnem nivoju, ki ima sedaj preko politikov pravne okvirje za nadaljevanje oblikovanja človeškega bitja v izdelek tudi na fizičnem nivoju. Če se vrnemo k učiteljem, ki jih družba obravnava kot učene in intelektualne posameznike, svobodomiselne ljudi, potem vidimo, da so s pristankom na cepljenje podprli korporacije, ki stojijo izza mRNA eksperimentiranja na ljudeh. Te sedaj gradijo psihološko opravičilo in znanstveni precedens, ki bo prikazal človeški imunski sistem kot nezmožen oz. skrajno pomanjkljiv. Na ta način bodo ljudje podvrgli svoja telesa mRNA programom in postali odvisni od ustvarjene biološke programske opreme. To so odprta vrata za transhumanizem in zaenkrat temu nasedajo milijoni po svetu. Če vzgojno-izobraževalni sistem posameznika oblikuje mentalno, politika pravno, pa ga transhumanizem spreminja na fizičnem nivoju.
Država se vodi kot korporacija in državljani postajamo njena lastnina, kar se tiče pravnega pogleda. V fizični resničnosti pa se moramo zavedati, da mRNA cepivo spreminja genetiko in tako človeka spremeni v gensko spremenjen organizem. S pravnega vidika, tako postanete last tistega, ki je patentiral zaporedje, ki preko cepiva nepopravljivo spremeni vaš dedni zapis. Vse to ne boste zasledili v medijih, kjer vsi igrajo svoje vloge glede različnih strankarskih stališč v politiki, med tem pa vsi ohranjajo laž glede epidemije. Vsi novinarji vedo resnico, vendar pa se je tudi njihova plača znatno dvignila in sedaj predstavljajo plačane morilce, ki ”streljajo” situacije, katere vodijo ljudi v odločitve. Te odločitve zavedene ljudi vodijo v smrt oz. popolno suženjstvo.
Tega, kar ne vidijo vsi ti podporniki ”epidemije” je to, da ima njihov pristanek na sodelovanje pri vzdrževanju trenutnega stanja resne posledice. Oni ne vidijo oz. ne želijo videti resničnega obsega njihovega pristanka na podkupovanje, ki družbi in kmalu tudi njim samim, prinaša veliko trpljenja. Ob tem bi se nam lahko zasmilili saj ne razumejo, da je bogat tisti, ki ni zapornik svojega pohlepa. Krvavi denar ne spremeni dejstva, da so vsi ti podporniki epidemije duhovni reveži. Njihova duša je zaprta v temno celico kamor je ne doseže nobena svetloba. Torej, kdo je v resnici zaprt? Mi ali oni?
wpDiscuz