Praznik poimenovan ”Noč čarovnic” je znan v svetu kot Halloween oz. All Hallow’s Eve in je k nam prišel iz Amerike kot velika tržna niša, komercialni uspeh in priložnost za zabavo na temo strašljivega. Ljudje v tem času izrezujejo buče znane kot ”jack-o-latern” oz. ’’Jakova svetilka’’, otroci se igrajo igre kot je ’’apple bobbing’’ oz. ’’jabolčni bob’’, hodijo po domovih, kjer ob znanem vzkliku ’’trick or treat’’ nabirajo sladkarije. V tem času ljudje gledajo grozljivke in prirejajo zabave, kjer se oblačijo v strašljive kostume čarovnic, vampirjev, zombijev, hudiča, volkodlakov in duhov. Ob tem pa le malokdo razume kaj vse se skriva v ozadju tega praznovanja in kakšne škodljive posledice prinaša ta na videz nedolžna zabava.
Beseda ”hallow” pomeni ”sveta oseba” ali ”svetnik”, beseda ”een” pa je okrajšava za ”eve”, kar pomeni ”predvečer”. Torej, v dobesednem prevodu ”predvečer vseh svetih”. Izvor praznika teče nazaj v železno dobo, ko so starodavni keltski pogani praznovali Samhain, tridnevni festival ognja, kjer so praznovali smrt in prerojenje. Samhain v irščini pomeni ”konec poletja”. Prebivalci starodavne Britanije, Irske, Škotske in severne Evrope, so svoje leto zasnovali na koledarju kolesa, v osnovi razdeljenega na dve polovici. Na svetlobo in temo. Prehod iz ene polovice leta v drugo, so zaznamovali s ognjenimi festivali. Takrat so častili umrle in vabili njihove duhove, da se pridružijo živimi. Običajno so ognju predajali žrtve pridelkov, živali in tudi ljudi.
Kot rezultat rimske invazije, kjer je večina ozemlja Keltov padla pod Rimljani do leta 43.n.št., je širjenje krščanstva in katoličanstva prisilili keltske poganske tradicije, da se razvijejo ali pa jih popolnoma zatrejo. Ob tem je bilo veliko keltske tradicije in popularnih poganskih praks prilagojenih, da so se uskladile s krščansko zgodbo, da bi lažje prepričali ljudi k spreobrnitvi. Samhain se je razvil v praznik Vseh svetih, poimenovan tudi kot ”All Hallows Day”. Na ta dan naj bi sedaj častili krščanske svetnike in mučenike. Tako so namesto čaščenja poganskih bogov in duhove umrlih, častili umrle krščanske like. Žrtvovanja so zamenjali z razdeljevanjem hrane siromašnim, nadaljevali pa so s triki in potegavščinami. Te so sedaj pripisali duhovom svetnikom.
Noč čarovnic se je razvil kot sekularni del praznika Vseh svetih in sčasoma postal vedno bolj popularen. Čeprav praznik izvira iz britanskega otočja pa je veliko popularnost doživel v britanskih bivših kolonijah. Puritanci, ki so naseljevali Ameriko, so bili protestanti in niso praznovali praznikov katoliške cerkve saj so verjeli, da vodi v malikovanje oz. čaščenje idolov. Sprva je bil praznik v kolonijah prepovedan, ker so ga označili kot preveč poganskega ali katoliškega. Pa vendar, so se njegovi elementi začeli vključevati v dogodke povezane z žetvijo v 18.st.. Sredi 19.st. je prišlo do velikega priliva imigrantov, še posebno Ircev, ki jih je prizadela lakota in bolezni. S temi ljudmi, so prišli običaj iz katerih se je oblikoval ameriški danes najbolj priljubljen praznik. S komercializacijo v 20.st. so se izdelki za Noč čarovnic razvili v vnaprej izdelane kostume za otroke in odrasle. Po II. svetovni vojni so se k temu priključili izdelovalci sladkarij. Za promocijo tega praznika so v veliki meri zaslužni filmi in televizija. Kina v 1950-ih so ponujala festivale grozljivk, v 1960-ih pa je televizijska industrija ponujala posebne celotne tematske programe v tem času. V letošnjem letu je industrija praznika Noč čarovnic dosegla 12 milijard dolarjev.
Če se vrnemo nazaj k temeljem omenjenega praznika, festivalu Samhaina, potem vidimo, da gre za praznovanje ”konca svetlejšega” dela leta in začetek ”temnejše polovice”, ki je obravnavan kot začetek novega leta. V galščini je festival poimenovan Sauin in naj bi označeval konec sezone žetve in začetek zime. Na severni polobli se praznovanje začne na večer 31. oktobra saj se je keltski dan začel in končal ob sončnemu zahodu. Starodavni Kelti so verjeli, da zastor, ki ločuje ta svet od onostranstva, postane tanek v času Samhaina in dopušča, da duhovi enostavneje prečkajo sicer trdne pregrade. Danes ljudje večkrat v tem času uporabljajo Ouja plošče za namen kontaktiranja duhovnega sveta. Vendar pa se v večini ne zavedaj kaj odpirajo in da se vrata oz. portali, ki jim ni namenjeno da se odpirajo, enkrat odprejo, največkrat tudi ostanejo odprti. In kateri portali s čim se vzpostavlja povezava?
Današnji ognjeni festival Sauina v Edinburgu in Ouja plošča
V duhovni dimenziji ne obstaja čas, ampak samo prostor s katerim se povezujemo tudi preko izvajanja ritualov, katere pa danes ljudje ne razumejo, ampak jih vidijo samo kot nedolžno zabavo. In če pogledamo nazaj skozi čas v takratni prostor, vidimo, da so se v tem času keltski svečeniki oz. druidi, zbirali znotraj megalitskih kamnitih krogov kot je npr. Stonehenge, ki so služili kot tempeljski kompleksi, astrološki observatoriji in tudi kot prostori za človeško žrtvovanje. Ljudem so bili svečeniki imenovani druidi, predstavljeni le kot dobronamerni modreci, med tem pa je resnica povsem drugačna. Druidi so med drugim prakticirali tudi ritualni kanibalizem, kjer so ”vdihnili dušo žrtve”, pili njeno kri in jedli njeno meso, kot vir duhovne in fizične moči. Ljudje so trdili, da so starodavni druidi jedli svoje prvorojene otroke v času tega festivala ali pa zbirali kri žrtvovanih ljudi v vrče in jo pili.
Žrtvovanja druidov
Starodavni Kelti so bili ”lovci na glave” in nagnjeni k razkazovanju svojih trofej. To npr. potrjuje tudi najdišče v Gordiju, današnji Turčiji, kjer so prebivali Kelti. Tudi tukaj so izkopani dokazi o prakticiranju ritualnega ubijanja, katerih prostori so bili okrašeni z grozljivimi prepletanji človeških kosti in lobanj, morda kot opozorilo sovražnikom in ljudem, ki so jim vladali. Tukaj vidimo, od kod izvira današnje priljubljeno okraševanje domov z okostnjaki v času Noči Čarovnic.. Ob tem so imeli Kelti obrede očiščenja, kjer so žive zažgali tiste, ki niso bili popolni, da bi se lahko pleme očistilo grešnih elementov. V ogenj so predali tudi tiste, ki so bili popolni oz. zdravi in so se prostovoljno javili kot žrtve za pomiritev bogov, da bi lahko pleme živelo v miru še eno leto.
V času festivala so se druidi zbrali ob velikem kotlu, katerega so napolnili z jabolčnim cidrom in ga postavili nad ogenj. Nato bi se razpršili po okolici in obiskovali domovanja lokalnega plemstva, kjer so pred njihovimi vrati zaklicali vprašanje: ’’Trick or Treat oz. Trik ali posladek?’’ Ta poziv je sprožil valove panike pri ljudeh, ki so ga slišali. Namreč, če je gospodar pristal na sodelovanje z druidi, bi določil svojega služabnika ali celo člana svoje družine in ga predal druidom v namen žrtvovanja. Tukaj ima izvor tudi izrezljana buča s svečo znana kot ’’jacko-o-latern’’. Uradno naj bi bil izraz uporabljen v ameriški angleščini za opis svetilke narejene iz izvotljene buče vse od 19.st. Izviral naj bi iz Britanije 17.st., kjer se je izraz nanašal na nočne stražnike s svetilkami. V tistem času so z Jack, Britanci imenovali stražnike, ki jih niso poznali po osebnem imenu.
Tukaj imamo tudi zgodbo o ”Stingy Jacku”, znanem tudi kot ”Pijani Jack” ali ”Jack lanterne”. Po legendi naj bi šlo za znanega lopova, prevaranta in manipulatorja, katerega zloglasnost je postala znana tudi samemu hudiča. Ko se je Jack srečal s hudičem sta se pogodila, da hudič ne bo mogel zajeti Jackove duše ob njegovi smrti. Ob Jackovi smrti mu je bil, zaradi njegovega obnašanja, preprečen vstop v nebesa. Tako je odšel v pekel, vendar se je hudič držal sklenjene pogodbe in tako je bil Jack obsojen na večen obstoj med dimenzijama. Ker se je hudič dobro zabaval pri zmagi nad Jackom, mu je vrgel nekaj peklenskih žerjavic, ki jih je Jack položil v izrezljano repo (ne bučo). Zdaj je Jack videl, kam naj se potepa, saj mu peklenski ognji za vedno osvetljujejo pot v temnem podzemlju, ujetem med nebesi in peklom
Pa vendar, izrezljana buča je bila darilo tistim gospodarjem, ki so jim predali žrtev. Napolnjena je bila s človeško maščobo, ki naj bi ščitila ljudi pred demonskimi silami tistega večera. Pa vendar je bil to le ”trik” saj je bila med Kelti znana kot ’’smrtna glava na slavnosti’’. Tukaj so uporabljali dejansko lobanjo prednika, ki so jo postavili na mizo v namen prejemanja daritev. Večkrat so vanjo postavili svečo in s tem so izkazovali dobrodošlico duhovom.
Nekoč druidi, danes otroci
Če gospodar ni sodeloval z druidi, so mu ti predali ’’trik’’. Na vhodna vrata, so druidi s človeško krvjo narisali šestkrako zvezdo, heksagram, s krogom okoli nje. S tem urokom oz. portalom, so pozvali demonsko bitje v zemeljski svet. Zaradi priklicanih demonskih sil naj bi nekdo umrl znotraj teh treh noči. Po obhodu so se druidi vrnili v megalitski krog in darovane ljudi namestili v kletke. Nato so postavili grmado v obliki človeka, imenovano ’’The Wicker Man’’, ki so jo naredili iz kletk, lesa in protja.
Rdeči heksagram in ‘The Wicker Man”
Preden so zažgali grmado, so med žrtvami izbrali 12 posameznikov in jih postavili pred kotel v katerega so vrgli jabolka. Povedali so jim, da če bodo v prvem poskusu zagrabili plavajočo jabolko samo z zobmi, bodo izpuščeni. Problem je bil, da so jabolka plavale v vrelem cidru. Ker je bil to edina priložnost za rešitev so poskušali in pri tem se jim je koža dobesedno topila iz obrazov. Če jim je kljub temu uspelo, so bili iznakaženi do konca svojih življenj. To je izvor igre imenovane ”apple bobbing” oz. ”jabolčni bob”.
”Apple bobbing”
Če se vrnemo k heksagramu oz. hexagramu, potem vidimo, da je sorodna besedi hexe, kar pomeni ”prakticiranje čarovništva” in izvira iz nemške besede hexen, ta pa iz hagazzusa, kar pomeni ‘‘odvratna starka”. Samostalnik zapisan leta 1909 pomeni ”magični urok”, pred tem pa je pomenil ”čarovnica”. V srednjeveški angleščini je beseda hexte pomenila ”hudič”, mogoče izvorno tudi ”čarovnik”. Tako je Hallowen oz. Noč čarovnic obravnavan kot praznik čarovnic. Prav zaradi tega je Samhain oz. Sauin najpomembnejši praznik čarovnic, satanistov oz. globalne elite. Predstavlja križišče med starim in novim letom. V okultnem svetu so vsa križišča poti sveta, zato so na teh mestih večkrat opravljali žrtvovanja. Poznavalci okultnega se zavedajo, da se v tem času svet umrlih približa svetu živih, oz. prehod med 3. in 4 dimenzijo se stanjša. Tako lahko demonska bitja in duše umrlih lažje prehajajo v naš svet. V namen kontrole teh demonskih bitij so druidi nosili grozljive maske in halje popisane s simboli. Danes to predstavljajo kostumi.
Anton LaVey, ustanovitelj Cerkve Satana je razglasil, da z oblačenjem, ali z nošenjem kostuma ali barvanjem obraza pri praznovanju Noči čarovnic, to označuje dovoljenje Satanu, da si vas lasti. Ko si oblečete kostum spremenite svojo identiteto, nase ali na svojega otroka poveznete duha entitete oz. lika. S tem dajete dovoljenje demonskim entitetam, da se duhovno žrtvujete entitetam temnih sil. Nadalje je rekel, da ko posvojite poganske prakse, vi podzavestno posvetite sebe hudiču. Sam se je veselil kristjanov, ki se udeležujejo tradicije, in rekel: ”Vesel sem, da krščanski starši dovolijo svojim otrokom, da vsaj eno noč v letu častijo hudiča. Dobrodošli na noč čarovnic.”
Anton Lavey
Človeški um je danes ujet v ekrane, hipnotiziran preko programiranja medijev in Hollywooda z namenom, da se ljudi odcepi od razumevanja izvornega namena določenih običajev, ki so odkrivali oz. opisovali namen njihovega kozmičnega potovanja. Odrezali so jih od njihovih spominov in tako tudi stran on njihovega DNK, njihove zavesti. To je namen globalne satanistične elite že od začetka človeške civilizacije vse do danes.
Večina ljudi si žal še vedno vzame neprimerno več časa za listanje katalogov, kot pa za raziskovanje in razumevanje aktivnosti v katerih slepo sodelujejo. Noč čarovnic je posvojen praznik, običaj, ki ni naš, ki je tuj. Malokdo ob tem razume, da ko nekoga navadite na nek običaj, mu ta postane nekaj naravnega. Prav tako praznik Dan mrtvih izvira iz Mehike in je znan kot Dia de Muertos ali Dia de los Muertos. Gre za praznik, ki se ga proslavlja od 31. oktobra pa vse do 2. novembra, včasih tudi do 6. novembra. V Mehiki je za razliko od zahodnega turobnega občutka, praznik portretiran kot praznik radosti. Vendar pa je to le ostanek starodavnega običaja in zavedanja, ki izvira iz davnine, preko azteške kulture vse do davne Atlantide. Takrat se je praznoval na prvi poletni dan, 21. junija in to je bil zares ”dan svetih” saj je takrat svetloba pridobivala na svoji moči.
Dia de Muertos
Nekoč so ljudje dojemali duhovnost kot nekaj, kar je zelo intimnega. Pri tem so razumeli, da Zemlja predstavlja prostor preoblikovanja in duhovne rasti. Ta ”učilnica” oz. ”m-učilnica” ni lahka, ker znotraj nje delujejo sile zla, ki so to učilnico spremenile v zapor, kjer vlada zatiranje življenja. Planet, ki mu vlada teror so imenovali Terra. Od tukaj dobimo besede teror, terorizem, terible (grozen) in pa terarij. Slednji predstavlja ”zaprt prostor, ki vsebuje prst, rastline in živa bitja”. Naši predniki so se ob tem zavedali, da obstaja nekakšna kozmična ustavna pravica, ki vam omogoča obiske in pravico do komuniciranja z ”zunanjim svetom”. Prav tako kot imajo to pravico zaporniki v zaporu. V duhovnem svetu ta pravica omogoča komuniciranje s predniki, ki vam lahko predajajo znanje o vašem kozmičnem popotovanju, o preteklosti in vaši DNK. Tukaj se skriva moč zavedanja o duhovni poti vsakega posameznika, njegova prava duhovnost. Prav zaradi tega čutite tako veliko razliko, ko nekdo pripoveduje o zgodovini planeta, države ali pa gre za informacije, ki se nanašajo direktno na vašo družino in prednike.
In tako kot je v zaporu določen čas, kjer lahko sprejmete obiske, tako se tudi ob poletnem solsticiju odprejo vrata, portali, ki omogočajo komuniciranje z vašimi predniki, duhovnimi vodniki, z vašo kozmično družino. Takrat je občutek radosti ob srečanju, kot da ste zakorakali iz ječe. Prav tako, kot zaporniku svojci prinesejo darove in slastne dobrote, tako tudi predniki prinašajo darove in orodja zavedanja. Ob tem vam sporočajo, da prvotni ”kazni” oz. ”karmi”, nikar ne dodajajte še dodaten čas (reinkarnacije), ampak sledite vrednotam in ljubezni, ki predstavljajo ključ vaše zaporniške celice. V tem srečanju ni nič temačnega, le veselje, radost in globoka hvaležnost. Zato so naši predniki, za tiste, ki so že prešli, postavljali osebne oltarje. Na njih so postavljali cvetje, sadje, zelenjavo in oreščke.
Z donacijo preko aplikacije ”buy me a coffe”, ki se odpre s pritiskom na ikono kozarčka (levo spodaj), mi lahko pokloniš ”kavico”. S tem podpiraš nadaljnje razkrivanje ozadij izza ustanov, ki narekujejo dogodke in usmerjajo usodo človeštva. Le z ozaveščanjem in srčnostjo lahko smer obrnemo v pozitivno smer. Vse dobro bralec in hvala ti 🙂
wpDiscuz